Franja

smrdéti (-ím) imperf.

1. puzzare; esalare, mandare puzza; knjiž. pitire:
smrdeti po znoju puzzare di sudore

2. ekst. puzzare, sapere, sentire di:
zadeva smrdi po prevari la storia sente di inganno

3. pren. (upirati se) ripugnare, stomacare:
hrana mu smrdi il cibo gli ripugna, prova ripugnanza per il cibo
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa

snag¹ [snæg] samostalnik
ostanek na deblu odlomljene veje, okršek; štor, ki štrli iz zemije; (zobna) škrbina; naplavljeno deblo na dnu reke; čer, greben v reki
figurativno nepričakovana zapreka (ovira, težava)

the snag is that... težava je v tem, da...
to come up against a snag naleteti na nepričakovano oviro
to strike a snag in carrying out plans zadeti na težave pri izvedbi načrtov

snéžen de neige, neigeux, couvert de neige, enneigé

snežno bel blanc comme la neige
snežni človek (jeti) homme moški spol des neiges
snežni metež, vihar tempête ženski spol (ali bourrasque ženski spol) de neige
snežna očala lunettes ženski spol množine (de protection, protectrices) oontre la neige
snežni plaz avalanche ženski spol de neige
snežni plug chasse-neige ženski spol
snežne razmere (conditions ženski spol množine d')enneigement moški spol
snežna slepota éblouissement moški spol (ali aveuglement moški spol) par la neige, ophtalmie ženski spol des neiges
snežna veriga (pri avtu) chaîne antidérapante
snežni vrtenec tourbillon moški spol de neige
snežni zamet amas moški spol (ali amoncellement moški spol) de neige, congére ženski spol

snéžen

snežni človek (jeti) hombre m de las nieves
snežni metež, vihar temporal m de nieve; ventisca f
snežna opast cornisa f de nieve
snežna očala gafas f pl de esquiador (ozir. de alpinista)
snežni plaz alud m
snežni plug quitanieves m
snežne razmere condiciones f pl de la nieve
snežna slepota oftalmía f de las nieves
snežna veriga (pri avtu) cadena f antideslizante
snežni vrtinec torbellino m de nieve
snežni zamet remolino m de nieve; acumulación f de nieve; duna f de nieve

sobre na, nad, čez; o, glede; proti; pod; po; razen; okrog

mano sobre mano s prekrižanimi rokami
estar suspendido sobre a/c viseti nad
estar sobre sí (fig) paziti, obdržati duševno ravnotežje
sobre este importe razen (zunaj) te vsote
sobre cien pesetas okrog 100 peset
sobre poco más o menos približno, okrog
tener dinero sobre sí imeti denar pri sebi
sobre manera izreden, nenavaden
sobre comida po obedu
sobre esto nato
sobre lo cual nakar

sobrius 3, adv. -ē (morda iz sō(d) [soobl. = se(d)] brez + ebrius > *so-obrius; prim. ēbrius)

1. trezen, ne pijan (naspr. ebrius, ebriosus, temulentus, vinolentus, madidus): Pl., Cato minor ap. Suet., Sen. ph., T., Mart. idr., quasi inter sobrios bacchari vinolentus videtur Ci., homo numquam sobrius Ci., male sobrius O., Tib. pijan, opit; analogno (o neživih subj.) neupijanljiv, neupijanjajoč: lympha, pocula Tib., uva Plin.; podobno: nox sobria Pr. brez popivanja, neprepita, sobrii convictūs T. pri katerih se ne popiva, rura Stat. brez trt, terrae Stat. kjer so trte pozabljene, vicus Fest., P. F. brez krčm, brez gostiln, brez vina, verba non sobria M. ki jih govori pijan človek, paupertas Cl. „trezna revščina“ = revščina, ki se je ne preživlja v pijanosti.

2. zmeren, trezen, vzdržen (naspr. libidinosus): Afr. ap. Non., Ter., Stat., Ap. idr., homines plane frugi ac sobrii Ci., caret invidendā sobrius aulā H., Antonius Vell., mens Sen. ph., vetus illa Romana virtus et sobria Amm., sobrie vivere Ci.

3. metaf. trezen, trezno misleč, pameten, razumen, preudaren, bistroumen, razboren, razborit: Pl., Ter. idr., oratores Ci., cogitatio sobrii hominis Ci., iterum limen transire memento cautius atque alte sobria ferre pedem O. previdno, Alexander Vell., rector Amm., ingenium Sen. ph., mens Cl., dicebat modesta et sobria Gell., ut hoc sobrie (sc. agatur) Pl., sobrie curare aliquid Pl.

socculus -ī, m (demin. soccus)

1. sókul = sandálica, lahka sandála, šólen(c), šólenček, grška obutev, ki so jo pri Rimljanih nosili le mehkužneži in ženske: Sen. ph., Plin., Suet.

2. occ. sókul = šólen komedijantov (igralcev v komediji), komedijski šólen: Plin., nec comoedia cothurnis assurgit, nec contra tragoedia socculo ingreditur Q.

soccus -ī, m (tuj. σύκχος, σύκχας, συκχίς -ίδος)

1. sók(us) = nizek, lahek šólen, lahka sandála, sandálica, obutev, ki so jo nosili Grki, pri Rimljanih pa le mehkužneži in ženske: Pl., Ter., Cat., Sen. ph., Plin., Amm. idr., soccos, quibus indutus esset (sc. Hippias), se sua manu confecisse Ci., soccus muliebris Suet.

2. occ. sók(us) = šólen komedijantov (igralcev v komediji), komedijski šólen: Amm. idr., Musaque … tragicis innixa cothurnis et tua cum socco Musa levis O.

3. meton. komedija, burka, gluma, komiški (komedijski) slog (stil): hunc socci cepere pedem (sc. iambum) grandesque cothurni H. risus socci (naspr. luctus cothurni) Cl., ad tragicos soccum transferre cothurnos Mart.

societās -ātis, f (socius)

1. združenost, skupnost, povezanost, deležnost, udeleženost, udeležba, sodelovanje, (z)družba, skupnost, zveza, (v negativnem pomenu) zarota: neque naturae (dat.) societas ulla cum somniis est Ci. nič skupnega, nulla societas nobis cum tyrannis Ci., numquamst fidelis cum potenti societas Ph., societatem cum aliquo habere, facere, inire, statuere, confirmare Ci., societatem dirimere Ci., labefactare societatem Ci. ep., seiungere se a societate Ci. odpovedati se zvezi; s subjektnim gen.: si hominum inter ipsos societatem coniunctionemque perspexeris Ci., ex infinita societate generis humani, quam conciliavit ipsa natura Ci.; z objektnim gen.: nullam societatem neque sceleris neque praemii cum aliquo coire Ci., nefarias cum multis scelerum pactiones societatesque conflare Ci., ad societatem periculorum accedere Ci. ep., venire in societatem laudum alicuius Ci. ep. biti deležen, aliquem in societatem suarum laudum recipere Ci. narediti (delati) koga deležnega, cives Romani sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci. rimske državljane združuje (zedinja, druži) skupnost jezika in prava = rimske državljane družita skupni jezik in pravo, societas gravissimi facti Ci. zveza za tako preslavno dejanje, vitae Ci. družabno (skupno) življenje, societas gravitatis cum humanitate Ci., infida regni societas L., cum multi eius demigrationis peterent societatem N. da bi se smeli udeležiti, societate nominum quoque cum hominis miseriis Plin., societas facinoris Iust. (so)udeležba pri … , aliquem ad gaudii societatem vocare Fr. narediti (delati) koga deležnega veselja = skupaj s kom se veseliti.

2. occ.
a) formalna zveza, zaveza, zavezništvo, pakt med dvema državama ali vladarjema: societas et foedus C. vojaška in obrambna zveza, Athenienses cum Artaxerxe societatem habebant N., cum Lacedaemonii … in societate non manerent, quam cum Artaxerxe fecerant N. ki so jo (bili) sklenili, cum patre Ptolemaeo societas erat facta C., ceteri reges … societatem vostram (z vami) adpetiverunt S., habere magnam copiam societatis amicitiaeque coniungendae S., rata est cum aliquo pax societasque L., renuntiare societatem L.; z objektnim gen.: Carthaginiensium societas L. s Kartažani (Kartaginci), propter Romanorum (Atheniensium) societatem N. zaradi zveze (zavezništva) z Rimljani (z Atenci), rex Izates societatem Meherdatis palam induerat O. zvezo z Meherdatom, societatem belli facere L. vojaško (vojno) zavezo (zavezništvo), ad societatem belli impellere S.
b) (konkr. in abstr.) društvo, (z)družba, združenje, poseb. trgovska (trgovinska) (z)družba, trgovsko (trgovinsko) združenje, tudi družbena pogodba: qui societatem cum Naevio fecerit Ci., societatem gerere Ci. voditi (upravljati) trgovsko družbo, societatem coire, contrahere Dig., iudicium societatis Ci. sodna preiskava o nezvestobi proti trgovskemu družabniku (partnerju).
c) (konkr.) zveza, (z)družba, združenje, zadruga rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov (pūblicāni): Bithynica Ci. ep., nullum erat Italiae municipium … nulla Romae societas vectigalium, nullum collegium aut concilium Ci., si omnes societates venerunt Ci., maximarum societatum auctor (ustanovitelj, utemeljitelj) Ci., magister (ravnatelj, voditelj) societatis Ci., magnam (sc. pecuniam) societates eorum provinciarum … sibi numerare coēgerat C.

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

sock¹ [sɔk množina, ekonomija sox]

1. samostalnik
kratka nogavica; vložek za čevelj; nizek, lahek čevelj starih (grških) komikov, igralcev
figurativno komedija

pull up your sock zavihaj rokave! pljuni v roke!
put a sock in (into) it! britanska angleščina, sleng nehaj! molči! jezik za zobe!

2.
vt

to sock in ovirati pri odletu
planes were socked in letala so bila ovirana pri odletu

socle [sɔklə] masculin podstavek, podnožje; podzidek

socle d'un canon podstavek pri topu

socos -ī, m (indijska beseda) sók(os) = hiacintna (hiacintasta) barva pri Indi(jci)h: alterum earum genus descendit ad hyacinthos; hunc colorem Indi socon vocant, talemque gemmam socondion Plin.

sodālicius 3 (sodālis)

1. tovariški, tovarišijski, prijateljski, družniški: Iust., Amm., iure sodalicii qui mihi iunctus erat O.

2. (v negativnem pomenu) skriven, tajen: collegia sodalicia Dig. Od tod subst. sodālicium -iī, n

1. tovarištvo, tovarišija, druščina, klapa, družno občevanje s kom, prijateljska zveza, prijateljstvo, pobratimstvo: Val. Max. idr., fraternum vere dulce sodalicium Cat., adulterorum sodalicia Sen. ph. tovarištvo, občevanje s prešuštniki, sodalicii iure sacramento quodam nexi Iust.

2. družna pojedina, skupni obed, večerna zabava kake (z)družbe: venit in aedes quasdam in quibus sodalicium erat eodem die futurum Corn.

3. (v negativnem pomenu) skrivna (z)družba, tajna z(a)veza, skrivno zavezništvo: lex Licinia, quae est de sodaliciis Ci., in hoc sodaliciorum tribuario crimine Ci. pri tem očitku, da so bile tribus (tribue) podkupljene po skrivnih spletkah, Mariana sodalicia Plin.

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

sodélavec collaborator; co-worker; cooperator

sodélavec pri časopisu contributor to a newspaper

sodelováti to collaborate (s kom pri čem with someone in something); to cooperate (with someone in something); to take part in

aktivno sodelováti pri to take an active part in
sodeloval je z nami pri delu he cooperated with us in the work

sodišč|e srednji spol (-a …) pravo das Gericht, der Gerichtshof; enota: die Gerichtsstelle; (apelacijsko Appellationsgericht, arbitražno Schiedsgericht, delovno Arbeitsgericht, deželno Landgericht, Landesgericht, disciplinsko Disziplinargericht, Dienststrafgericht, Dienstgericht, drugostopenjsko Berufungsgericht, frontno vojska Feldgericht, gospodarsko Handelsgericht, inkvizicijsko Ketzergericht, Inquisitionsgericht, izredno Ausnahmegericht, izvršbeno Vollstreckungsgericht, Exekutionsgericht, kasacijsko Kassationsgericht. kazensko Strafgericht, kolegijsko Kollegialgericht, mladinsko Jugendgericht, naglo Standgericht, občinsko Amtsgericht, okrožno Bezirksgericht, Kreisgericht, porotno Schöffengericht, v anglosaškem svetu Geschworenengericht, posebno Sondergericht, pravdno Zivilgericht, revizijsko Revisionsgericht, revolucijsko Revolutionsgericht, skrbniško Pflegschaftsgericht, za družinske zadeve Familiengericht, stečajno Konkursgericht, upravno Verwaltungsgericht, ustavno Verfassungsgerichtshof, višje deželno Oberlandesgericht, višje Obergericht, višje upravno Oberverwaltungsgericht, vojaško Militärgericht, Kriegsgericht, vojno Kriegsgericht, zapuščinsko [Nachlaßgericht] Nachlassgericht, zvezno Bundesgericht)
vrhovno sodišče oberster Gerichtshof, das Oberste Gericht
pristojno sodišče der Gerichtsort
razpravljajoče sodišče erkennendes Gericht
mednarodno sodišče internationaler Gerichtshof, Weltgerichtshof
tajno sodišče Femegericht
zgodovina krvno sodišče hochnotpeinliches Halsgericht
postaviti pred sodišče vor Gericht stellen
priti pred sodišče vor Gericht kommen
spraviti pred sodišče vor Gericht bringen
vleči pred sodišče vor den Richter bringen, pogovorno: vor den Kadi zerren
ki je pred sodiščem zadeva: rechtsanhängig
pred naglim sodiščem standrechtlich
proces pred porotnim sodiščem der [Schwurgerichtsprozeß] Schwurgerichtsprozess
razprava pred sodiščem die Gerichtsverhandlung
tožiti pred sodiščem beim Gericht verklagen
običajen pri sodišču gerichtsüblich
pri tem sodišču hiergerichtlich
tožiti pri ustavnem sodišču Verfassungsklage erheben
uradni dan sodišča der Gerichtstag

sodnik² moški spol (-a …) šport der Schiedsrichter, -richter (stranski Linienrichter, glavni Hauptschiedsrichter, v ringu Ringrichter, na cilju Zielrichter, pri mreži Netzrichter, pri osnovni črti Grundlinienrichter, točkovni Punktrichter); der Kampfrichter
žalitev sodnika die Schiedsrichterbeledigung

soffermare

A) v. tr. (pres. soffermo) zaustaviti, ustavljati

B) ➞ soffermarsi v. rifl. (pres. mi soffermo) malo postati; ustaviti, zaustavljati se; zadržati se:
soffermarsi sui particolari zadržati se pri podrobnostih