Franja

Orcus -ī, m

1. podzemlje, kraljestvo (dežela) mrtvih, kraljestvo mrtvih (naspr. terra): Lucr., Pr. idr., primis in faucibus Orci V., missus ad Orcum H., demittere Orco V.

2. meton. smrt, pogibel, uničenje, poguba: metit Orcus grandia cum parvis H. smrt pokosi velike in majhne stvari, Orcum morari H. muditi smrt = dalje živeti, accire vocibus Orcum Lucr., cum Orco rationem habere Varr. ali ponere Col. urediti (urejati) račune z Orkom (= s smrtjo), obračuna(va)ti z Orkom (= s smrtjo), ianua haec Orci Pl. (o hiši zvodnika).

3. pooseb. bog podzemlja, Órk = Pluton: Enn. ap. Varr., Pl., Ter., O., Ap. idr., Verres alter Orcus Ci., aliquem Orco mactare L., pallidus Orcus V.

ōrdinārius 3, adv. -ē (ōrdō)

1. v prav(šnj)em redu in vrsti stoječ: vites Col., silices Vitr.

2. pren.
a) reden, pravilen, uravnan, pravi, navaden: consiliis ordinariis bellum gerere L., non est res subsiciva philosophia; ordinaria est Sen. ph. ni postranska zadeva, poglavitna stvar je; poseb. consules ordinarii (naspr. suffecti) L. = redno pred začetkom leta izvoljeni; tako tudi consulatus o. Suet.; pugiles Suet., paria gladiatorum (naspr. postulaticia) Sen. ph.; zlasti o sužnjih, ki redno opravljajo kako službo: paedagogus Sen. ph., dispensator Suet., servus (naspr. vicarius) Icti., njihova služba o. officium Sen. ph.; subst. ōrdinārius -iī, m (sc. miles) v redni vojski (ne kot poveljnikov šotorski sotovariš) služeč vojak, vojak redne vojske: Ca. ap. Fest., Front.
b) pravšen, prav(šnj)i, izvrsten: oleum Col. dobro (= iztisnjeno iz dobrih, ne odpadlih oliv), oratio Sen. ph.

ōrdinātim, adv. (ōrdinātus) povrsti (po vrsti), vrstoma, redoma: trabes o. structae C.; occ. kot voj. t.t. v vrstah, po vrstah (redih): Brutus ap. Ci.

ōrdinātiō -ōnis, f (ōrdināre)

I. act. razvrstitev, razvrščanje, razporeditev, razporejanje; od tod metaf.

1. kot arhit. t.t. (= gr. τάξις) stavbinska (stavbna, gradbena) uredba, ureditev, razporeditev, zasnova: Corinthiorum et Ionicorum operum ordinationes Vitr.

2. ureditev, urejanje, uravnava(nje); s subjektnim gen.: dei Vulg.; z objektnim gen.: vitae nostrae Plin. iun., tantae disciplinae corpus in perfectam ordinationem perducere Vitr. spraviti v sistematičen red, comitiorum Plin. iun., Vell. preuredba, preureditev, preoblikovanje, preustrojitev, anni Suet., orientis Suet. vladarstvo nad Vzhodom (Jutrovim), rerum omnium Nerva ap. Plin. iun., quid ordinatione civilius? Plin. iun. podelitev nove ustave.

3. namestitev, nameščanje, postavitev, postavljanje v službo: proximā ordinatione Aegypto praeficere Maecium Rufum Domitianus ap. Suet.; od tod tudi podelitev duhovniških redov, duhovniško (mašniško) posvečenje: Eccl. —

II. pass.

1. zaporedje, red, vrsta: o. vitium per fissuram insitarum Col., dispositis ordinationibus decoros ambitūs inerrare (o plešočih) Ap., honores et munera non ordinatione, sed potioribus quibusque iniungenda Paul.

2. razvrščenost, urejenost, red: eorum (sc. voluminum) ordinationes institui, ut … Vitr., ordinationem institutam conservare Col.; konkr.: mundus est ornata ordinatio Ap. urejeno delo.

ōrdinātor -ōris, m (ōrdināre)

1. urejevalec, uravnavalec: ille rerum o. Ap., summus ille creator ordinatorque Aug., praetorii edicti perpetui o. Cod. I., mittam ordinatores (sc. vini) Vulg. prekladalce, pretočitelje.

2. occ.
a) kot jur. t.t. uvajalec, sprožitelj (pobudnik) pravde: o. litis Sen. ph.
b) podeljevalec duhovniških redov, posvečevalec duhovnikov (škofov): Eccl.

ōrdinō -āre -āvī -ātum (ōrdō)

1. po vrsti razstaviti (razstavljati), vrstiti, uvrstiti (uvrščati), razvrstiti (razvrščati), v red postaviti (postavljati), razporediti (razporejati)
a) kot agr. t.t.: arbusta sulcis H. v vrsti (za)saditi, vineam paribus intervallis Col., locum vitibus Col., villa non otiosis ordinata myrtetis Mart. zasaditi, obsaditi.
b) kot voj. t.t. = razvrstiti (razvrščati), razpostaviti (razpostavljati), v bojni red (v bojno vrsto) postaviti (postavljati): Cu., Iust., agmina Mysorum H., copiae ordinatae N., pugna non illa ordinata per principes hastatosque ac triarios L.; toda: Scipio voluntarios ordinavit centuriavitque L. je razdelil v čete in centurije (stotnije).

2. metaf.
a) urediti (urejati) = v določeno zaporedje spraviti (spravljati), v določenem zaporedju namestiti (nameščati), umestiti (umeščati), razvrstiti (razvrščati), postaviti (postavljati): eo volumine magistratūs N. navesti (navajati), magistratūs aliter L. v drug(ačn)o zaporedje postaviti, drugače razvrstiti (razvrščati), publicas res H. v zgodovinskem redu (zaporedju) opis(ov)ati, cupiditates improbas Sen. ph. zle strasti po vrsti vzeti (jemati) v pretres, pretres(a)ti, adfluentes annos H. šteti.
b) v red spraviti (spravljati), v red postaviti (postavljati), urediti (urejati), uravna(va)ti: Col., Plin., bibliothecas Suet., ceteras partes orationis Ci., artem praeceptis L., disciplina ordinata L., ita dii fata ordinaverunt Cu., suas res Val. Max. svojo hišo oskrbeti (oskrbovati), suo arbitrio res suas Sen. ph., facultates proprias Icti. razpolagati s svojim imetjem, vitam Gell., diem Sen. ph. prav razdeliti, opus in totum diem Q. razporediti na ves dan, desideria militum Suet. izpolniti vojakom želje, ustreči željam vojakov; o državnih zadevah: Lamp., Eutr., res Vell. razmere, statum rei publicae Suet., statum liberarum civitatum Plin. iun., provincias Vell. v provincah odrejati, equestrem militiam Suet. službene razmere vitezov, gentem Euergetarum Cu. razmere evergetskega naroda, tribunatūs, praefecturas, ducatūs Iust. ali magistratūs in plures annos Suet. ali procuratores Lamp. ali procuratorem, curatorem, tutorem pozni Icti. postaviti (postavljati) koga (za kaj), namestiti (nameščati) koga, tako tudi: consules in futurum annum Eutr., filium in successionem (za naslednika) regni Iust., sacerdotes Lamp., Cass. duhovnikom podeliti (podeljevati) duhovniške redove, posvetiti (posvečevati) duhovnike.
c) kot jur. t.t. α) litem, causam Icti. pravdo uvesti (uvajati), sprožiti (sprožati). β) edictum, libellum Icti. spisati, sestaviti. γ) testamentum Sen. ph., Icti. ali codicillos Icti. ali iudicia suprema in samo suprema Q., Icti. oporoko narediti (delati), poslednjo voljo izraziti (izražati), poslednje naročilo da(ja)ti, narediti (delati) poslednje volilo, oporočiti; od tod δ) sploh odrediti (odrejati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): quod cum vestro consilio fuerit ordinatum pozni Icti., hoc … credimus ordinandum pozni Icti. — Od tod adj. pt. pf. ōrdinātus 3, adv. -ē urejen, uravnan, reden, v prav(šnj)em redu, pravilen: N., Eccl., igneae formae ordinatos cursūs definiunt Ci., vir ordinatus, vita ordinatior, animus ordinatissimus Sen. ph., meatus ordinatissimi Ap., distincte et ordinate disponere Corn., a cuius (sc. ceti) crista ordinate utrisque piscibus disposita est tenuis fusio stellarum Vitr., „inconditum“ non ordinate compositum P. F., ordinatissime subiungere Aug., ille ordinate etiam malis utendo permanet bonus Aug., ibant caute et ordinate Vulg., tamquam (sc. astra) non possent tam disposite, tam ordinate moveri Lact., quo plenius et ordinatius retractentur Tert.

ōrdior -īrī, ōrsus sum (sor. z ōrdō in gr. ὀρδέω snujem, začenjam tkanje)

1. tkalski t.t. (prim. exōrdior snujem, začenjam tkanje, redōrdior odmotam, odvijem) narediti (delati) osnutek, (o)snovati, zasnovati, zače(nja)ti tkanje: Sen. ph., Isid., Fest., Vulg., telam Hier., orditur (sc. araneus) telas Plin., altera (sc. Parca), quae hominis vitam ordiatur, altera, quae contexat, tertia, quae rumpat et finiat Lact.; pren.: singulis corporum morbis subtexemus remedia orsi a capite Plin.

2. sploh zače(nja)ti z acc.: V. idr., sermonem, orationem Ci., fabulam O., bellum, (ab initio) tantam rem L., reliquos (sc. duces) ordiamur N. začnimo z drugimi = začnimo govoriti o drugih, ab initio est oriendus N. z njim (= z njegovim življenjem) moram začeti na samem začetku; z inf.: Cu., de aliquā re disputare Ci., dicere O., orsa loqui vates V.; abs.: ab ducibus comparandis L., a sensibus Ci.

3. occ. začeti (pričeti, jéti) govoriti, spregovoriti: quid primum querar aut unde oriar? Ci., miranti sic orsa deae dea O., sic filius orsus V. (o začetku govora); tudi o koncu govora: sic Iuppiter orsus V. to so bile Jupitrove besede.

4. intr. zače(nja)ti se, iziti (izhajati): Col., Cels. idr., ut, unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., tridui inedia saginatione orsa Plin. — Od tod subst. pt. pf. ōrsa -ōrum, n početje, počenjanje, podjetje, dejanje: Val. Fl. idr., in melius tua orsa reflectas V., ut orsis tanti operis succesūs prosperos darent L.; pesn. = besede, govor: Aus., Val. Fl. idr., sic ore vicissim orsa refert V., o. Menandri Stat., pesmi.

Opomba: Star. fut. ordībor: Acc. ap. Non.; pt. pf. ordītus: Vulg., Hier.; s pass. pomenom: ordīta tela Hier.; inf. pf. ordisse (od act. soobl. ōrdiō): Isid.

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

orehov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ dió, diósPovezane iztočnice: orehova potica

2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ dió, diófa
3. (izdelan iz lesa oreha) ▸ diófa
4. (o plodu) ▸ dió

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

Orffovo glasbilo stalna zveza
ponavadi v množini, glasba (o vrsti glasbil) ▸ Orff-hangszer

organum -ī, n (gr. ὄργανον)

1. vsako orodje, stroj, naprava, aparat, priprava: Col., Plin., Vitr., Suet.; metaf.: is (sc. animus) quo generosior … est, hoc maioribus velut organis commovetur Q., o. oris Prud. = jezik.

2. glasbilo, in sicer
a) piskalo, pihalo, orgle: Q., Lamp., Cass.; nav. pl.: Q., Aug., lingulae organorum Vitr. vodnih orgel, organa hydraulica Plin., Suet., Amm. vodne orgle, „vodoglas“; tudi cerkvene orgle: Eccl.
b) = psalterium in meton. = psalmorum liber Isid.

orientieren orientirati (sich se), (informieren) informirati (über o) (sich se); orientieren auf usmeriti na; sich orientieren auf usmerjati se na, biti usmerjen na; sich orientieren an (sich richten nach) ravnati se po; orientieren nach obrniti proti; orientiert nach obrnjen proti

orīgō¹ -inis, f (orīrī)

1. izvir, izvor, nastanek, začetek: N., V., O., Lucr. idr., doloris Ci., res a parva origine orta L., fontium origines H. „Nastanek“, „Prazgodovina“ (= gr. κτίσεις), naslov knjige Katona starejšega: Ci., Gell., Serv., od tod M. Cato in sextā origine Gell. v šesti knjigi svoje Prazgodovine; occ. rod, rojstvo: familiarum N., Achillis Cu. izvor od Ahila, illa clarus origine O., Sabinus modicus originis T., ab aliquo originem ducere H. ali deducere Plin. ali trahere L. izvajati (izpeljevati) svoj rod od koga.

2. meton.
a) rod, rodbina, rodovina, pleme: pulchrā origine Caesar V., ab origine ultimā stirpis Romanae generatus N. iz prastare rodbine.
b) praoče, praded, začetnik rodu: Aeneas Romanae stirpis origo V., o. Iuliae gentis Aeneas T., Cadmus o. patrum Stat., sunt huius origo Ilus et Assaracus O., filium Mannum, originem gentis conditoremque T.
c) začetnik sploh, stvarnik: melioris mundi O., Pegasus huius o. fontis O.; occ. materinska dežela, domovina, očetnjava, izvorno (materinsko) mesto: pars (sc. urbium) originibus suis praesidio, aliae (sc. urbes) decori fuere S.; pren.: Iudaea origo (prvotna domovina) eius mali T.

orkánski huracanado

postati orkanski (o viharju) huracanarse

orkestrsko glasbilo stalna zveza
(o vrsti glasbila) ▸ zenekari hangszer

ōrnātus² -ūs, m (ōrnāre)

1. oprava, oprema: Pompeis emptus ornatus (sc. trapeti) Ca., o. gladiatorum L., in aedibus nil ornati (= ornatus) Ter.

2. metaf. vojaška (bojna) oprava, obleka, okras(je), nakit: O., V., Ph., Fest. idr., prologi Ter., militaris N., muliebris Ci., pulcherrimo vestitu et ornatu regali Ci., o. nauclericus, thalassicus Pl., gladiatores eo ornatu armarunt L., equus regio ornatu instructus Plin. obrzdan s kraljevskim sijajem,

3. krašenje, krasitev, lepšanje, olepš(ev)anje, olepšava, oprema, dekoracija, okras(ek): in ornatu urbis habuit victoriae rationem Ci., o. portarum Hirt.; v pl.: parietes, quarum ornatus tot saecula manserant Ci.; pren.: quocumque (sc. oratio) ingreditur, eodem est instructu ornatuque comitata Ci.

4. metaf. okras(je), odlika, nakit, lepotičje: aedilitatis Ci., caeli Ci.; poseb. o govoru: ornatum orationi adferre Ci., o. verborum Ci.

Opomba: Gen. sg. ornati: Ter, dat. sg. ornatu: C. fr. ap. Gell., dat. pl. ornatibus: M., abl. pl. ornatibus: M.

ōrnō -āre -āvī -ātum (iz *ōrd(i)nō)

1. opremiti (opremljati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), prirediti (prirejati): Pl., H., Lucr., Plin. iun. idr., posteaquam … aedificasset ornassetque classes Ci., classem, naves L., triremem armatis N. oskrbeti z moštvom (s posadko), exercitum L., aliquem armis V., magistratūs mulis L., divitiis Athenienses N., ornare et apparare convivium Ci., o. fugam Ter. pripravljati se na beg, provinciam Ci. ep., L., Suet. konzulu ali pretorjem odkazati posebna upravna sredstva (denar, čete, nižje uradnike); tako tudi o. consules, praetores Ci. ep.

2. (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti, (o)venčati, (o)kititi, lepo opremiti (opremljati), (o)lišpati, (na)lišpati: Pl., Ter., L., Pr., Hier. idr., templum, domum suam Ci., aliquem torque o. N., ornabant manilia collum O., ornabant cornua sertis V.; z gr. acc.: ornatus caput foliis V.; occ. (po)česati, (s)frizirati: capilli ornandi O., sollers ornare Cypassis O., nondum ornata capillos O.

3. metaf.
a) (o)krasiti, (o)lepšati, (na)lišpati, na svetlo postaviti (postavljati): orationem Ci., seditiones Ci. hvaliti, eorum studio et dignitate ornatur causa Ci., fuit ornandus in lege Maniliā Pompeius Ci.
b) pospešiti (pospeševati), odlikovati, proslaviti (proslavljati), povzdigniti (povzdigovati), (po)častiti: civitatem omnibus rebus C., civitas meis beneficiis ornata Ci., pudor ornat aetatem Ci., o. eius mortem monumento Ci., ornare aliquem Ci. ali ornare et tollere aliquem Ci. ep., Suet. počastiti (in povzdigovati) koga, tj. pomagati komu do kake časti, častne službe. — Od tod adj. pt. pf. ōrnātus 3, adv. -ē

1. opravljen, opremljen, s potrebnim preskrbljen, oskrbljen: Pl., Ter., Auct. b. Afr., T. idr., equus L. ali asini Ca. obrzdan(i), elephantus N., ordinatissimus et paratissimus omnibus rebus Ci., ornatissimus exercitus N. kar najbolje oborožena, naves omni genere armorum ornatissimae C. zelo dobro opremljene z ladijskim orodjem, fundus ordinatissimus Ci.

2. metaf.
a) okrašen, olepšan, krasen, krasoten, ličen, lep, izboren, izvrsten, okrasen, ukrasen: Pl. idr., oratio Ci., o. in oratione N., ornati homines in dicendo et graves Ci. možje, ki znajo lepo in odločno (tehtno) govoriti, nihil ornatius agro bene culto Ci., ornate facere Ci., comparare magnifice et ornate convivium Ci., ornate loqui, dicere Ci., causas agere ornatius Ci., causam ornatissime et copiosissime defendere Ci.
b) časten, slavo prinašajoč, v čast komu, proslavljajoč koga: locus ad dicendum ornatissimus Ci., huic arti finitima est dicendi facultas et gratior et ornatior Ci.
c) (po)čaščen, čislan, spoštovan: testimoniis Ci., honoribus a senatu Ci., a nobis sum ornatus Ci., vir ornatus (naspr. non probatus) Val. Max., Syracusae urbs ornatissima Aug.; (kot naslov) velecenjen, velečastit, velespoštovan: ornatissimus adulescens, eques, civis Ci.

ornus -ī, f (iz *ŏsinos ali *ŏsenos; prim. gr. ἀχερωίς beli topol, ὀξύη bukev, sl. jêsen, hr. jȅsēn, jȁsēn, lit. úosis jesen, let. uôsis, stvnem. ask = nvn. Esche)

1. gorski ali mali jêsen (Fraxinus ornus Linn.): V., O., H., Col., Plin.

2. metaf. jesénovo kopje: o. ferrata Sil., vibrabilis Aus.