Franja

plȏjka ž
1. okrogla kamnitna ploščica, ki jo v določeni oddaljenosti mečejo v drug kamen (otr. igra)
2. past za lov na ptiče: napravio sam -u iznad rupe u kamenu
3. bot. površina lista, lamina

plombée [plɔ̃be] féminin, histoire s svincem opremljen kij, s svincem obtežena strelica; obtežilni svinec na ribiški mreži

plomo moški spol svinec; svinčnik; svinčnica na ribiški mreži; svinčen pečat, plomba

fundición de plomo topilnica svinca
a plomo navpično
andar (ali ir) con pies de plomo preudarno in previdno se lotiti dela
caer a plomo pasti po vsej svoji dolžini
el sol caía a plomo bila je žgoča vročina

plongeon [plɔ̃žɔ̃] masculin, sport skok v vodo na glavo; zoologie ponirek

plongeons du tremplin, du haut vol skoki (v vodo) s skakalne deske, s stolpa
plongeon avec double saut périlleux skok (v vodo) z dvojnim saltom
faire le plongeon (figuré) potopiti se, izginiti; zaiti v težave
faire, piquer un plongeon skočiti na glavo v vodo
le goal fit un plongeon pour bloquer le ballon vratar se je vrgel na tla, da bi zaustavil žogo
plongeon de départ startni skok v vodo
plongeon sur distance podvodno plavanje (na razdaljo); familier (globok) poklon

plötzlich nenaden; Adverb nenadoma, na lepem, nanagloma

plóvac plóvca m
1. plavalec, plavač: zločesta -a i dlake smetaju
2. plovec, brodar
3. navt. boja, plovka, plavajoči signal na vodi ali plavajoči predmet, ki drži mrežo na površju

plumail [plümaj] masculin perjanica; pero na klobuku

plumet [plümɛ] masculin perjanica, pero na klobuku

avoir son plumet (figuré) imeti ga pod kapo
plumet d'un casque perjanica na šlemu

plumeur, euse [-mœr, öz] masculin, féminin, histoire oseba, ki je skubla perutnino na živilskem trgu

plump⁶ [plʌmp]

1. neprehodni glagol
telebniti, telebiti
parlament glasovati za naprej izbranega kandidata (for)

2. prehodni glagol
spustiti na tla, vreči
pogovorno naravnost povedati, blekniti (out)
ameriško, sleng čez mero hvaliti

plunderage [plʌ́ndəridž] samostalnik
plenjenje; poneverba na ladji; plen

plūri-fāriam, adv. (plūs; prim. bifāriam)

1. na več mestih, na več krajih, v mnogih krajih, mnogokje, mnogokod, marsikje, marsikod, na mnogih mestih, na mnogo mestih: vectigalibus publicis plurifariam instruxit Suet., vehementi strigilis usu plurifariam concretis Suet., cubicula plurifariam disposita tabellis ac sigillis lascivissimarum picturarum et figurarum adornavit Suet., extructo plurifariam circo Suet., gladiatoria munera plurifariam ac multiplicia exhibuit Suet., aurigavit quoque plurifariam Suet., statuae equestres, cum plurifariam ei ponerentur, fractis repente cruribus pariter corruerunt Suet., sunt alii plurifariam venti commenticii et suae quisque regionis indigenae Gell., has tris ulciscendi rationes et philosophi alii plurifariam et noster Taurus in primo commentariorum Gell., in epistulis plurifariam significatione ista dierum non aliter usus est Gell., est plurifariam videre atque animadvertere in veteribus scriptis pleraque vocabula Gell., in poematis quoque et in epistulis veterum scriptum est plurifariam Gell.

2. metaf. mnogotero, raznotero, marsikak(šn)o: Ulp. (Dig.), ceterum ipsius vocis hominis exercendi ca[s]us labor supervacaneo studio plurifariam superatur Ap.

plus-value [plüvalü] féminin povečana vrednost, prirastek na vrednosti

ply² [plái]

1. prehodni glagol
rokovati (s čim), uporabljati kaj; opravljati, izvrševati, pridno delati; obdelati, obdelovati (with)
figurativno nadlegovati, zasipati (z vprašanji, udarci), ponujati, siliti (k pijači) redno oskrbovati (with s, z)
redno voziti po

2. neprehodni glagol
redno voziti (between med)
navtika redno pluti (redna zveza), lavirati, pluti proti vetru; truditi se, sukati se pri delu
britanska angleščina čakati na stranke (nosači, taksisti itd.)

to ply one's book pridno se učiti
to ply the bottle rad ga srkati
to ply a trade opravljati obrt
the ferryboat plies the river trajekt redno vozi po reki

poach² [póuč]

1. prehodni glagol
poteptati, razriti, zmehčati (zemljo); tatinsko loviti, krasti divjad
figurativno kršiti tuje pravice, speljati komu stranke, ukrasti idejo itd.
sleng doseči prednost na nepošten način; vtakniti prst v kaj; žokati; beliti papir

2. neprehodni glagol
biti divji lovec; zmehčati se (tla), biti poteptan, razrit; vriniti se na tuje področje (on)
igrati proti pravilom

pobliskávati -am
I. odavati na mahove kratke bljeskove (ble-): skozi veje pobliskavajo luči iz daljave; bajoneti pobliskavajo v soncu
II. pobliskavati se naglo se javljati u svijesti, u svesti: v spominu so se ji pobliskavali dogodki iz preteklosti, iz mladosti

pobobnévati -am na mahove tutnjiti: ves dan pobobneva v daljavi

pobúniti pòbūnīm
I. naščuvati na upor: pobuniti narod
II. pobuniti se upreti se: narod se pobunio

pobunjívati pobùnjujēm
I. ščuvati na upor
II. pobunjivati se upirati se

pochon [pɔšɔ̃] masculin velika zajemalka; tintni madež, packa; familier udarec na oko