Franja

quod (acc. sg. relat. pron. quī, quae, quod = glede na kar, ki je postopoma postal veznik kakor gr. ὅτι, it. che, nem. daă)

I. adv.

1. zaradi česar: hoc est, quod ad vos venio Pl., nihil habeo, quod accusem senectutem Ci., hoc erat, quod me per tela eripis? V.; poseb. pogosto est quod s cj. biti (obstajati) vzrok za kaj, imeti vzrok, da: est magis, quod gratuler Ci., nihil est, quod te des in viam Ci.

2. kot relativna zveza in zato(rej): Ter. idr., quod vobis venire in mentem necesse est Ci., quod te per superos oro, miserere laborum V.; poseb. pogosto pred vezniki pri prehodu v govoru: quod si (quodsi) „in torej če“ = če torej, če tedaj: quod ni, ali nisi Ter., Ci., N. če torej (tedaj) ne, quod cum C. ali quod ubi Ci. ko torej (tedaj, pa), quod utinam C., S. da bi torej le. —

II. conj.

1. causalis (zato) ker; z ind., kadar navaja dejanske, z gledišča govoreče osebe povedane razloge: T. Manlius Torquatus … filium suum, quod is contra imperium in hostem pugnaverat, necari iussit S., quod liberius vivebat, minus erat probatus parentibus N.; s cj. češ da, češ ker, če pisec označuje razlog (vzrok) kot tuje mnenje: noctu ambulabat in foro Themistocles, quod somnum capere non posset Ci. (Temistoklova trditev, ne glede na njeno resničnost); zato vedno cj. za non quod ne zato ker bi, ne kakor da bi, ne da bi: haec non omitto, quo levia sint (trditev, ki jo je treba zavrniti), sed quia nunc sine teste dico (dejanski razlog) Ci.

2. za glagoli hvaljenja, grajanja, zahvaljevanja, čestitanja ali notranjega razpoloženja izraža quod = da, ker kot notranji obj. razlog, ACI pa kot zunanji obj. vsebino: quod spiratis, indignantur L., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H., tibi agam gratias quod me vivere coëgisti Ci.; prim.: nos dolent vivere Ci.; stavki, ki ne izražajo piščevega, ampak tuje mnenje, stojijo v cj.; quod takrat pomeni češ da, češ ker: laudat Africanum Panaetius, quod fuerit abstinens Ci., Romanis indignantibus, quod victoribus victi ultro inferrent arma L. Od tod uvaja kako dejansko okoliščino = (to,) da, (dejstvo,) da: magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori Ci., magna fuit laus, quod supplices vetuit violari N.; z determinacijo: in hoc sumus sapientes, quod naturam sequimur Ci. Poseb. pogosto pri facere s kakim adv.: adde quod, (huc ali eo) accedit quod; nisi quod razen da, razen kar: bene facis, quod me adiuvas Ci. ep., adde, quod ingenuas didicisse artes emollit mores O., accedit enim, quod patrem … amo Ci. ep., accedit eo, quod mihi non perinde est, ut quisque in Epirum proficiscitur Ci. ep., nisi quod apud Thalam non longe a moenibus aliquot fontes erant S. Od tod tudi o okoliščini, ki je časovno določilo = kar, od kar (odkar): Ter., inde quod L., iam diu est, quod victum non datis Pl., tertius dies est, quod audivi Plin. iun.

3. kar se tega tiče, da, (na kratko tudi) če, ako, uvajajoč stavke, ki posegajo nazaj na kako prej omenjeno misel, da se odzovejo nanjo: quod patrias petiere Mycenas, arma parant V. kar se tega tiče, da so se vrnili … = če so se vrnili domov v Mikene, nabirajo le čete (so šli le po čete), quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N.

4. concessiva čeprav, četudi, dasi: illa quod est virgo … multa dedit populo vulnera O., quod sit roseo spectabilis ore … ego Procrin amabo O., quod dicas mihi Ter., quod non Taenariis domus est mihi fulta columnis Pr.

5. za glagoli sentiendi in declarandi nam. ACI: Ca. ap. Plin., Iust., Plin. iun., Suet., Ap., Cl., Cels., Fl., Dig. idr., scio iam, quod filius amet Pl., nemo refert, quod Italia externae opis indiget T.; poseb. za pron. illud: videndum illud, quod in illo uno manet gratia Ci.

quoi [kwa] pronom

1. kaj

quoi de neuf? kaj je novega?
en quoi puis je t'aider? v čem ti lahko pomagam?
il ne sait quoi faire ne ve, kaj naj naredi
je ne sais par quoi commencer ne vem, s čim naj začnem
à quoi bon? čemu?
quoi de plus beau que ... kaj lepšega kot ...
alors, tu réponds ou quoi (familier) torej, boš odgovoril ali ne?

2. kar

après quoi, sur quoi nakar
sans quoi sicer
il n'y a pas de quoi rire to ni prav nič smešno
il y a bien de quoi se fâcher človek se upravičeno jezi
de quoi (za voici, voilà, il y a) kar zadostuje, kar je potrebno za
avoir de quoi vivre imeti potrebna sredstva za življenje
voici de quoi payer le loyer tole bo (zadostovalo) za plačanje stanarine
«Merci.» - «Il n'y a pas de quoi.» »Hvala.« - »Prosim«
comme quoi (familier) kar dokazuje
il a trouvé un appartement, comme quoi en cherchant bien ... našel je stanovanje, kar pomeni, da z (vztrajnim) iskanjem ...

3.

quoi que karkoli
quoi que tu fasses karkoli napraviš
pour quoi que ce soit za karkoli

quon-dam, adv. (iz *quom-dam kakor quī-dam iz qui + dam; prim. lat. dē, osk. pún, pon, umbr. ponne iz *pom-de)

1. (klas. se nanaša le na preteklost, večinoma v nasprotju z nunc) nekdaj, nekoč, (po)prej, v prejšnjih (nekdanjih) časih, svoje dni, njega dni, davno, zdavna(j): Pl., O., C., Cu., Suet. idr., honores quondam rari, nunc effusi N., omnia, quae sunt conclusa nunc artibus, dissipata quondam fuerunt Ci., populus Romanus, qui quondam lenissimus existimabatur, hoc tempore domestica crudelitate laborat Ci., ut quondam Marsaeus H.; v zvezi z olim: olim isti fuit generi quondam quaestus Ter.; od tod atrib. (po gr. οἱ τότε ἄνϑρωποι) nekdanji, bivši, rajni: Cyrus quondam rex Cu., Iust.

2. včasi(h), kdaj (pa kdaj): quondam cithara tacentem suscitat Musam H., sanguinis nonnumquam, interdum terrae, quondam lactis imber effluxit Ci. nekaterikrat … semtertja … včasih; poseb. v primerah: sic quondam, ut quondam, ceu quondam: O., V., H., Lucr.

3. (o prihodnosti) nekoč, enkrat, nekdaj, njega (svoje) dni: Tib. idr., hic tamen ad melius poterit transcurrere quondam H., nec Romula quondam ullo se tantum tellus iactabit alumno V.

4. (nam. nuper) nedavno (tega), nedolgo (od) tega, pred nedavnim, pred kratkim: cui quondam tellus clausa est O., res epulis quondam, nunc bello et caedibus aptae O.

quŏ-que¹, adv. (pač iz quō-que) tudi, kot naslonka nikoli na začetku stavka, temveč vedno za poudarjeno besedo: Kom., L., V., H., Cu., Iust. idr., Helvetii quoque reliquos Gallos virtute praecedunt C., sed illum quoque fefellissem Ci., ipse quoque in summis habitus est ducibus N.; v zvezi z etiam: quoque etiam Pl., Ter. ali etiam quoque Lucr.; z et (etiam): et … quoque Plin.; po nepotrebnem tudi s quot: totidem lixas … quot milites quoque Q., non solum a facto, verum opprobrio quoque turpi (sc. servavit puerum) H. ne le … ampak tudi; tako tudi: non (nec) modo … sed … quoque Cu., quoque … non solum L., Iust., iam quoque … non modo Cu., quoque iam … non solum L.; poseb. ne … quoque (= ne … quidem) še … ne, niti: Col., Gell. idr., quando ne ea quoque temptata vis proficeret L.

quōrsus ali quōrsum, adv. (ixpt. = quō vorsus = quō versus (quo versum))

1. (krajevno) na katero stran?, kam?, kod?: nescio … quorsum eam Ter., quaerit, quorsus … in praedam superne sese ruat Ap.; klas. le metaf. kam?: neodvisno: quorsum haec spectat (meri) oratio? Ci., quorsus haec quaestio pertinet? Sen. ph.; elipt.: quorsus haec (sc. pertinent)? Ci.; odvisno: Ter. idr., tenes, quorsum haec tendant (meri)? Pl., non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant … ? H., quorsum recidat responsum tuum (kako da se bo glasil tvoj odgovor, kakšen da bo tvoj odgovor), non laboro Ci.

2. čemu? = v kakšen namen?, s kakšnim namenom?: quorsum igitur haec disputo? Ci., quorsum est opus? H.; elipt.: quorsus haec? Ci., quorsus, inquam, istuc? Ci., quorsum? H. čemu?, zakaj? — Stlat. soobl. quōssum: Pl.

quorum [k(w)ɔrɔm] masculin za sklepčnost potrebno število navzočih

ne pas atteindre le quorum biti nesklepčen

quotidien, ne [kɔtidjɛ̃, ɛn] adjectif vsakdanji, vsakodneven

le travail quotidien vsakodnevno delo
la calomnie est son quotidien obrekovanje mu je vsakdanji kruh
que la vie est quotidienne! kako banalno je življenje!; masculin dnevnik, časopis; vsakdanjost

rabaisser [rabɛse] verbe transitif postaviti (položiti, obesiti) niže; zmanjšati; podcenjevati; figuré ponižati; obrekovati, očrniti

se rabaisser ponižati se
rabaisser le mérite omalovaževati zaslugo
rabaisser son vol (ptica) niže leteti; figuré postati skromnejši, popustiti

rabattre* [rabatr] verbe transitif zavihati, potisniti navzdol, spustiti navzdol; izravnati, izgladiti; znižati (cene); odtegniti (de, sur od); figuré ponižati; zmanjšati, zadušiti; vzeti nazaj, preklicati (besede); odžagati veje (un arbre drevesu); goniti (divjad); odbiti, odbraniti (pri mečevanju); verbe intransitif nenadoma kreniti v stran; kreniti (sur k, v); obrniti se (sur quelqu'un na koga); iti nazaj (de quelque chose s čim), popustiti (de quelque chose v čem); omejiti, usmeriti, brzdati

se rabattre iti dol, spustiti se dol; kreniti v stran, na drugo pot; (nenadoma) se obrniti, figuré nenadoma preiti (sur quelque chose na kaj); omejiti se (sur quelque chose na kaj), zadovoljiti se (s čim), ker ni boljšega; odškodovati se (sur quelque chose pri čem)
en rabattre (figuré) popustiti, izgûbiti iluzije
n'en vouloir rien rabattre vztrajati pri svoji zahtevi
rabattre le caquet à quelqu'un (familier) komu usta zamašiti
rabattre du prix znižati ceno
rabattre les bords de son chapeau sur son front potisniti krajevce klobuka v čelo
rabattre la balle au tennis odbiti žogo proti tlem pri tenisu
rabattre le col de son pardessus zavihati ovratnik pri površniku
rabattre le gibier goniti divjad proti lovcem
rabattre les plis zlikati gube
rabattre de ses prétentions popustiti v svojih zahtevah
il n'y a rien à rabattre pri tem ostane
cette cheminée rabat ta kamin ne vleče dobro, pritiska dim navzdol
le vent rabat la fûmée veter pritiska dim k tlom
se rabattre sur la politique obrniti pogovor na politiko
faute de viande, se rabattre sur les légumes ker ni mesa, se omejiti na zelenjavo, se zadovoljiti z zelenjavo

Rabelais [rablɛ] masculin francoski pisatelj 16. stol.

le quart d'heure de Rabelais trenutek, ko je treba plačati zapitek; neprijeten trenutek

rabioso besen, togoten; stekel

colorín rabioso kričeča barva
perro rabioso stekel pes
rojo rabioso živo rdeč
al contado rabioso le proti plačilu v gotovini
volverse rabioso ujezíti se, vzkipeti
¡eso me pone rabioso! to me spravi v besnost

rabiot, biau [rabjo] masculin, familier ostanki hrane ali živil po prvi razdelitvi; presežek; nadurno delo; militaire dopolnilni službeni rok

aller chercher du rabiot de viande à la cuisine iti po ostanek, dodatek mesa v kuhinjo
faire du rabiot delati nadure; militaire služiti pri vojakih preko predpisane dobe
la durée du rabiot est égale au nombre de jours de prison encourus pendant le service militaire čas dodatne, dopolnilne vojaške službe je enak številu dni, prebitih v zaporu med vojaško službo

rábiti (-im)

A) imperf.

1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti

râble [rɑbl] masculin

1. (zajčji) hrbet, familier križ (pri človeku)

2. grebljica

tomber sur le râble de quelqu'un napasti koga od zadaj

rabo moški spol rep; rastlinstvo steblo, pecelj, kocen; rep kometa

rabo del ojo kót očesa
rabo de zorra lisičji rep
asir por el rabo nespretno se lotiti posla
ir (ali salir) rabo entre piernas stisniti rep med noge
ir al rabo de algn prilizovati se komu
mirar a uno de (ali con el) rabo (ali rabillo) del ojo koga postrani (jezno, zaničljivo) gledati
aún le ha de sudar el rabo (fig) ta se bo še pošteno znojil
todavía está (ali falta, queda) el rabo por desollar najtežje še pride

raboter [rabɔte] verbe transitif skobljati, oblati, stružiti; populaire zmakniti

raboter une planche skobljati desko
raboter ses pneus contre le trottoir podrgniti močnó s pnevmatikami ob pločnik

raccōgliere^*

A) v. tr. (pres. raccōlgo)

1. pobrati, pobirati:
raccogliere il guanto pren. sprejeti izziv
raccogliere un'allusione pren. razumeti namig

2. agr. pobrati, pobirati; ekst. pridobiti, pridobivati; pren. doseči, dosegati:
raccogliere le patate pobirati krompir
raccogliere il fieno grabiti seno
raccogliere il grano žeti žito
raccogliere molto olio pridobiti veliko olja
raccogliere successo imeti, žeti uspeh

3. zbirati (tudi pren.):
raccogliere denaro per una colletta zbirati denar
raccogliere francobolli zbirati znamke

4. sprejeti, sprejemati (tudi pren.):
raccogliere l'eredità sprejeti dediščino
raccogliere un'ingiuria zavrniti žalitev

B) ➞ raccōgliersi v. rifl. (pres. mi raccōlgo)

1. namestiti, nameščati se

2. koncentrirati se (na); osredotočiti se (na); poglobiti se (v):
raccogliersi su un problema poglobiti se v problem

3. zbrati, zbirati se
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

racēmātiō -ōnis, f (racemārī) paberkovanje, nabiranje v vinogradu; le pren.: Tert.

racine [rasin] féminin, botanique korenina; zobna, lasna korenina; besedni koren; mathématiques koren; figuré izvor; osnova, temelj

sans racine brez korenine
racine carrée, cubique (d'un nombre) kvadratni, kubični koren (števila)
racine n^ième (mathématiques) nti koren
racine tuberculeuse korenski gomolj
extraction féminin d'une racine (mathématiques) korenjenje
aller à la racine de quelque chose iti kaki stvari do dna
avoir de profondes racines dans (figuré) biti globoko zakoreninjen v
couper le mal dans ses racines iztrebiti zlo s korenino vred
extraire une racine (mathématiques) koreniniti
pousser des racines pognati korenine
prendre racine ukoreniniti se (tudi figuré)

racioníranje rationnement moški spol , restriction ženski spol

odpraviti racioniranje supprimer (ali abolir) le rationnement (ali les restrictions)