Franja

watering [wɔ́:təriŋ]

1. samostalnik
škropljenje, polivanje, namakanje; napajanje; oskrbovanje z vodo; moariranje (tkanine); mešanje z vodo, razredčevanje

2. pridevnik
namakalen, škropilen; kopalen, kopališčen

watering can škropilnica, kangla za zalivanje (vrta)
watering cart cestni škropilni voz
watering place napajališče; kopališče; navtika kraj, luka, kjer se ukrcava, natovarja voda
watering pot kanglica za zalivanje (cvetlic)
watering trough napajalno korito

wheeler [wí:lə] samostalnik
britanska angleščina kolar; ojnični konj; vozar
ameriško, pogovorno biciklist, kolesar(ka)

four-wheeler tehnično dvoosni, štirikolesni voz

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zapeljati¹ (zapéljem) peljati fahren (noter hineinfahren, gor auffahren, hinauffahren); na drug vozni pas: überwechseln
zapeljati iz kolone ausscheren
zapeljati (nazaj) v kolono (wieder) einscheren
zapeljati nazaj avto za dolžino vozila: (den Wagen) zurücksetzen
zapeljati voz v blato figurativno den Karren in den Dreck fahren
voznik, ki je zapeljal v rdečo luč der Rotlichtsünder

zapréči (konje) to harness; (vole) to yoke

zapréči konje v voz to harness horses to a carriage
zapreženo je the horses are harnessed
dati zapréči voz to have a horse harnessed to a carriage

znížati (re)bajar ; (cene) reducir, rebajar (los precios)

znižati glas bajar la voz

zvléči (zvléčem)

A) perf.

1. trascinare:
zvleči voz pod streho trascinare il carro sotto la tettoia

2. pren. portare, condurre (controvoglia):
zvleči na koncert portare al concerto
pog. zvleči luknjo skupaj rattoppare alla meno peggio
zvleči ustnice stringere le labbra
pren. zvleči obleko s sebe, nase svestirsi, togliersi l'abito; vestirsi

B) zvléči se (zvléčem se) perf. refl.

1. trascinarsi, andar via

2. (raztegniti se) slargarsi

zvŕniti to overturn, to turn over

zvŕniti se to turn over, to overturn; (o avtu) to turn over
rad ga zvrne (kozarček vina) (figurativno) he is fond of the bottle
avto se je zvrnil the car (was) turned over
voz se je zvrnil the carriage turned (ali toppled) over
zvŕniti krivdo na koga to lay (ali to put, to cast) the blame on someone, to lay the blame at someone's door

železnic|a¹ [é] ženski spol (-e …) železnica die Eisenbahn, die Bahn
cestna železnica (tramvaj) die Straßenbahn
(enotirna Einspurbahn, enotirnična Alwegbahn, enotračna Einschienenbahn, gorska Gebirgsbahn, Bergbahn, hitra Schnellbahn, industrijska Industriebahn, jamska Grubenbahn, lokalna Lokalbahn, Zweigbahn, mestna Stadtbahn, S-Bahn, modelna Modelleisenbahn, nadzemna Hochbahn, otoška Inselbahn, ozkotirna Schmalspurbahn, podzemna Untergrundbahn, U-Bahn, poljska Feldbahn, širokotirna Breitspureisenbahn, tovarniška Werkbahn, viseča Hängebahn, Schwebebahn, zobata Zahnradbahn)
v zabaviščih: železnica strahov die Geisterbahn
železnic za igro die Spielzeugeisenbahn
železnice Bahn-, Eisenbahn-, podzemske U-Bahn-, mestne Stadtbahn-, cestne Straßenbahn-
(linija podzemske die U-Bahn-Linie, linija cestne die Straßenbahnlinie, mreža podzemske das U-Bahn-Netz, postajališče cestne die Straßenbahnhaltestelle, postaja mestne der S-Bahnhof, postaja podzemske die U-Bahn-Station, voz cestne der Straßenbahnwagen)
transport po železnici der Eisenbahntransport
vožnja z železnico die Bahnfahrt (Eisenbahnfahrt, U-Bahnfahrt, Straßenbahnfahrt)
nadvoz nad železnico die Bahnüberführung
prevoz kosovnega blaga za železnico der Rollfuhrdienst

želézniški (of) railway, ZDA (of) railroad

želézniški progovni čuvaj linesman, ZDA lineman, trackwalker
želézniška delnica railway share, ZDA railroad stock
želézniška direkcija railway board
želézniška družba railway company, ZDA railroad corporation
želézniška instalacija railway installation
želézniški delavec railwayman, pl -men, railway worker, railway employee, ZDA rail worker
želézniška končna postaja terminus, pl -uses, -ni, ZDA railroad terminal
želézniško križišče railway crossing
želézniška mreža railway network
želézniški nadvoz railway bridge (ali overpass)
želézniški kupé, oddelek railway compartment
želézniški nasip embankment
želézniška nesreča railway (ali train) accident
želézniško obratovanje, želézniška služba railway service
želézniški oklopni vlak armoured (ZDA armored) train
želézniška postaja railway station, (pogojna) VB halt, ZDA flag station
želézniški park, obratni material (railway) rolling stock
želézniška popravljalnica railway repair shop, ZDA railroad shop
želézniški prag sleeper, ZDA tie
želézniška proga VB permanent way, railway line, ZDA railroad line, road
želézniški promet railway traffic
želézniški podhod railway underpass, subway, tunnel
želézniški prehod, prelaz level crossing
želézniški prometni urad railway transportation office (krajšava: RTO)
želézniški sprevodnik guard, ZDA conductor
želézniški prevoz railway conveyance, vojska movement by rail
želézniški signal railway signal
želézniška tarifa railway tariff, table of fares, ZDA railroad-rate schedule
želézniški trajekt train ferry
želézniški tir track
želézniška tračnica rail
želézniška uprava railway management, railway board
želézniški uradnik railway clerk (ali employee), ZDA railroad employee (ali executive)
želézniški voz, vagon railway carriage, ZDA railroad car (ali coach), (osebni) passenger coach, (spalni) sleeping car, sleeper, Pullman car, (tovorni) wagon, truck, ZDA freight car, (plitvi) flat wagon, ZDA flatcar, (pokriti) goods van, ZDA boxcar
želézniški vozni red railway timetable, railway guide, ZDA railroad schedule
želézniška vozovnica railway ticket
želézniško vozlišče railway junction
želézniška zveza railway communication, connection; communication by rail
želézniška zapornica level-crossing barrier (ali gate)
želézniški prtljažni voz luggage van, ZDA baggage car

želézniški de chemin de fer, ferroviaire

železniška direkcija direction ženski spol des chemins de fer
železniška družba compagnie ženski spol des chemins de fer
železniški most pont moški spol de chemin de fer
železniška mreža réseau moški spol ferroviaire
železniška nesreča accident moški spol de chemin de fer
železniško obratovanje exploitation ženski spol des chemins de fer
železniška postaja station ženski spol de chemin de fer
železniški prehod passage moški spol à niveau
železniška proga ligne ženski spol de chemin de fer
železniški promet trafic moški spol ferroviaire
železniški sprevodnik contrôleur moški spol des chemins de fer
železniška tarifa tarif moški spol ferroviaire
železniški transport, prevoz transport moški spol par chemin de fer (ali par voie ferrée, par rail)
železniški voz wagon moški spol, voiture ženski spol (d'un train)
železniško vozlišče nœud moški spol ferroviaire
železniški vozni red indioateur moški spol (ali horaire moški spol) des ohemins de fer
železniška vozovnica billet moški spol de chemin de fer
železniška zveza correspondance ženski spol de chemin de fer, communication ženski spol par voie ferrée

žepast [ê] (-a, -o) taschenartig, taschenförmig; Taschen- (škrge Taschenkiemen množina, voz železnica der Taschenwagen)

ἅμ-αξα [Et. ἅμα, εἷς + ἄξων, os; "voz z eno osjo"] (ep. ἄμαξα) 1. (četverokolesen) tovorni voz, ἅ. σίτου voz z žitom. 2. Veliki medved (zvezda).

ἁμαξιαῖος 3 (ἅμαξα) tako velik, da napolni cel voz λίθος, dovolj za tovorni voz, ogromen.

ἁματροχιή, ἡ (τροχός) ep. trčenje voza z vozom, udar voza ob voz (Il. 23.422 je zabranil, da ni trčil voz ob voz).

ἀνα-βῐβᾰ́ζω [fut. ἀνα-βιβῶ, ᾷς, aor. ἀνεβίβασα, med. fut. ἀναβιβῶμαι, aor. ἀνεβιβασάμην] 1. act. a) peljem koga gori; ἐφ' ἵππον dvignem, posadim (pomagam) na konja; ἐπὶ τὸ ὄχημα dvignem na voz; ἐπὶ τὴν ναῦν spravim na ladjo, vkrcam; b) τριήρεις potegnem na suho (πρὸς τὴν γῆν); ἐπὶ τὴν πυρήν ukažem koga na grmado položiti; τοὺς φθόγγους pravilno vzdigujem in znižujem glasove. 2. med. tiram, pripeljem pred sodišče παιδία (kot priče), τινά spravim na ladje, vkrcam.

ἀν-ᾱίσσω ep., ἀνᾴσσω at. -ττω at. [aor. ἀνήιξα, at. ἀνῇξα] skočim (na noge), ἅρμα na voz; vzdigujem se, vstajam, kvišku planem; πηγή izvira, teče, vrvra iz.

ἀνα-στρέφω I. act. 1. trans. a) obračam, prevračam (voz); ὄρος premetavam, razrivam; b) pokličem, privedem, obrnem nazaj ἐξ Ἅιδου; ponavljam, δίκην obnovim; πόδα obračam, mudim se, bivam; c) izpreminjam, τοῦτο ἀνέστραπται to se je izpremenilo. 2. intr. obračam se, vračam se; ἐπὶ δόρυ krenem na desno. II. med. 1. obračam se, ustavljam se na begu. 2. nahajam se, bivam kje, klatim se po γαῖαν, živim kje; ἥλιος solnce kroži po nebu. 3. obnašam se, vedem se, nastopam ὡς δεσπότης.

ἀναστροφή, ἡ 1. obračanje (konj in voz), povratek, vračanje, obrat νεῶν. 2. obnašanje, vedenje, življenje NT.

ἀν-εῖσα (def. aor. k ἀνέζω) [aor. opt. ἀνέσαιμι, pt. ἀνέσας] posadim, vzdignem (na voz).