Franja

Zadetki iskanja

  • statura f

    1. postava, rast:
    statura alta, bassa, media visoka, nizka, srednja postava
    essere di alta statura, essere alto di statura biti visoke postave, biti visoko raščen

    2. pren. (moralna, umska) veličina:
    un uomo di grande statura intellettuale to je velik um
  • stav|a ženski spol (-e …) die Wette (dirkalna Rennwette, konjska Pferdewette, športna Ergebniswette), der Wetteinsatz
    mesto za sklepanje stav die Wettannahmestelle
    sprejemalec stav der Buchmacher
    dobiti s stavo mit einer Wette gewinnen, (jemandem etwas) abwetten
    zapraviti za stavo verwetten
    pitje za stavo das Wetttrinken
    figurativno kot za stavo um die Wette
    smrčati kot za stavo einen ganzen Wald absägen
  • stehen (stand, gestanden) stati; Kleidung: pristajati, stati; (sich befinden, sein) im Winkel, auf Rot, auf einer Liste, auf dem Programm, günstig, in der Ecke, die Sonne am Himmel, auf einer Seite, am Beginn, vor dem Bankrott: biti (v kotu, na rdečem, na seznamu, na programu, ugoden, v kotu, sonce na nebu, na eni/čigavi strani, na začetku, pred bankrotom); Thermometer, Barometer: kazati; in der Zeitung, auf etwas eine Strafe usw.: biti zapisan, biti predpisan; am Fließband, am Herd, an der Maschine: delati (pri tekočem traku, pri stroju, pri štedilniku); geschrieben stehen biti zapisan, pisati (in der Zeitung steht es geschrieben: v časopisu piše) ; Getreide, Chancen usw.: gut/schlecht stehen dobro/slabo kazati; zu stehen kommen priti (untereinander: priti eden pod drugega) ; teuer zu stehen kommen drago stati; Modell stehen biti za model; Pate stehen biti za botra; Wache stehen biti na straži, stražiti; seinen Mann stehen izkazati se; einen stehen haben imeti erekcijo, er hat einen stehen stoji mu; stehen und fallen mit stati in pasti z; gut stehen mit biti v dobrih odnosih z; politisch usw. stehen imeti politično itd. stališče;
    an: am Fließband, an der Maschine stehen delati pri tekočem traku, pri stroju; am Herd stehen biti kuharica/gospodinja;
    auf: auf der Straße stehen biti brezposeln;
    außer: außer Frage stehen ne biti vprašljiv;
    bei: stehen bei jemandem biti odvisno od (koga);
    bis: stehen bis zum Hals, Fenster usw.: segati do (vratu, oken itd.);
    für: stehen für biti sinomim za, garantierend: biti porok za; stellvertretend: zastopati (koga), biti na mestu (koga), biti eden od;
    hinter: stehen hinter jemandem drzati s (kom), podpirati (koga); im: im ... Winkel stehen mit opisovati ... kot z; im Briefwechsel stehen mit dopisovati si z; im Einklang stehen mit biti v skladu z; im Gesicht stehen biti zapisan na obrazu; im Verdacht stehen biti osumljen (česa);
    in: in Arbeit/Lohn/Brot stehen bei biti v službi pri; in Ansehen stehen imeti ugled; in Blüte stehen biti v cvetu, biti razcveten; gut in Futter stehen biti dobro rejen; in Konkurrenz stehen tekmovati z, konkurirati z; nicht in meiner/seiner Macht stehen (ne) biti v moji/njegovi moči; in dem Ruf stehen biti na glasu; in Saft stehen biti v soku;
    mit: stehen mit gut, schlecht usw.: biti na (dobrem, slabem itd.); wie steht es mit ...? kako je (kaj) z ...?; sich stehen mit gut/schlecht biti v (dobrih/slabih) odnosih z;
    nach: der Kopf/der Sinn steht mir (nicht) nach... je/ni mi do ...; [Schiffahrt] Schifffahrt der Wind steht nach Norden veter piha proti (severu);
    um: stehen um gut, schlecht: biti dobro/slabo z;
    unter: unter Anklage stehen biti obtožen (česa); unter Drogen stehen biti drogiran; unter Druck stehen biti pod pritiskom; unter jemandes [Einfluß] Einfluss stehen biti pod (čigavim) vplivom; unter Vertrag stehen bei imeti pogodbo z; unter Zwang stehen biti pod prisilo;
    vor: vor dem Nichts stehen biti pred bankrotom, propasti: ich stehe vor dem Nichts vse je propadlo;
    zu: stehen zu einer Angelegenheit usw. imeti odnos do; stehen zu jemandem: ne zatajiti (koga), držati s (kom), podpirati (koga); stehen zu seinem Wort: ne zatajiti (besede), ne požreti (besede); zu Diensten stehen biti na razpolago; es steht zu befürchten, hoffen: bati se je, upati je;
    zum: zum Verkauf stehen biti naprodaj;
    zur: zur Abstimmung stehen glasuje se o; zur Auswahl stehen biti na izbiro; zur Verfügung stehen biti na razpolago; sich gut/schlecht stehen biti na dobrem/slabem
  • Stellungnahme, die, stališče; ausgedrückte: presoja, izjava; um Stellungnahme bitten prositi (koga), da izrazi svoje stališče/mnenje; die Stellungnahme einholen poizvedeti za mnenje (koga, česa), pridobiti mnenje
  • stören motiti; den Frieden, die Eintracht: kaliti; den Besitz stören Recht motiti posest; sich stören lassen pustiti/dati se motiti; das soll uns nicht stören to naj nas ne moti; sich stören an jeziti se zaradi, (sich kümmern um) zmeniti se za
  • strah1 moški spol (-u; -ovi)

    1. die Furcht (pred vor)
    od strahu vor Furcht
    strah božji Gottesfurcht
    smrtni strah Todesfurcht, Todesangst
    strah in trepet Furcht und Schrecken/Zittern
    up in strah Furcht und Hoffnung
    spraviti v strah koga: (jemanden) in Furcht versetzen
    ne poznati strahu keine Furcht kennen

    2. (bojazen) die Angst, -[angst] Angst (strašanski Heidenangst)
    strah za kaj: die Angst um (delovno mesto um seinen Arbeitsplatz)
    občutek strahu das Angstgefühl

    3. (tesnoba) die Angst, die Beklemmung, (fobija) die Angstneurose, die -[angst] Angst (eksistenčni Existenzangst, kastracijski Kastrationsangst, pred izgubo Trennungsangst, pred izpitom Prüfungsangst, Examensangst, pred letenjem Flugangst, pred ocenjevanjem Notenangst, pred prihodnostjo Zukunftsangst, pred rakom Krebsangst, pred stikom Berührungsangst, pred smrtjo Todesangst, pred šolo Schulangst, pred višino Höhenangst, pred življenjem Lebensangst, elementarni Urangst)
    nevroza strahu die Angstneurose
    psihoza strahu die Angstpsychose

    4. (negativno pričakovanje) die Befürchtung
    strahovi množina Befürchtungen množina, Ängste množina

    5. (spoštljiva bojazen) die Ehrfurcht, die Scheu

    6.
    strah pred (izogibanje) die Scheu (vor), -scheu
    (ljudmi Menschenscheu, moškimi Männerscheu, vodo Wasserscheu, ženskami Weiberscheu)

    7. nenaden, silovit: der Schreck (silen ein großer, heftiger, mächtiger, ungeheurer, peklenski ein höllischer, nenaden ein jäher, paničen ein panischer, smrten ein tödlicher)
    spraviti v strah koga: (jemandem) einen Schreck einjagen
    (prestrašenost) der Schrecken

    8. figurativno (oseba, ki zbuja strah) der Schrecken
    |
    kriki strahu das Angstgeschrei (tudi živalstvo, zoologija, lovstvo)
    nič strahu! nur keine Bange!
    trenutek strahu die Schrecksekunde
    strah zbujajoč [schreckenerregend] Schrecken erregend, furchtgebietend, [furchterregend] Furcht erregend, furchteinflößend
    nagnati strah v kosti komu: (jemanden) einschüchtern
    prestajati strah sich ängstigen, sich fürchten
    prestajati hud strah Blut und Wasser schwitzen
    vlivati strah komu (jemandem) Angst machen, (jemandem) Angst einflößen, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen
    strah v kosteh der Schreck in den Gliedern
    še vedno imam strah v kosteh der Schreck steckt mir noch in allen Gliedern
    zbujati strah gefürchtet sein/werden
    od strahu aus Angst/Furcht, vor Schrecken
    bled od strahu [schreckensblaß] schreckensblass, schreckensbleich
    pričakovanje v strahu die Erwartungsangst
    spačen od strahu angstverzerrt
    trd od strahu schreckerstarrt, schreckensstarr
    umirati od strahu sterben vor Furcht/Angst
    navdajati s strahom koga: (jemandem) [angst] Angst machen
    s strahom pričakovan befürchtet
    spravljati v strah (jemanden) ängstigen, verängstigen
    biti v strahu pred sich fürchten vor, [angst] Angst haben vor, dogodkom: (etwas) befürchten
    biti v strahu za fürchten um, Angst haben um
  • streichen (strich, gestrichen) über etwas mit der Hand usw.: gladiti, pogladiti; (ziehen) potegniti; Saiten: potegniti po (strunah); Salbe, Honig, Butter: mazati, namazati; Kitt in die Fugen: zamazati (rege z); Farben: barvati (z), (weißigen) beliti; (durchstreichen, fallenlasen) črtati, aus einer Liste usw.: brisati; aus dem Gedächtnis: izbrisati; die Segel, die Flagge ein Boot: spustiti; Technik gladiti, ravnati; premazovati; intransitiv Tierkunde Vögel: letati; (streifen) potepati se, potikati se; Wind: pihljati; Gebirge: Geographie imeti smer, slemeniti; durch ein Sieb streichen pretlačiti, pasirati; um etwas streichen Katze: plaziti se okoli, hoditi okoli
  • Streit, der, (-/e/s, -e) prepir; spor, konflikt; Streit haben prepirati se (mit z) , biti sprt z; im Streit liegen biti v sporu (mit z) ; in Streit geraten spreti se; einen Streit vom Zaun brechen začeti prepir; einen Streit beilegen poravnati spor; ein Streit um Kaisers Bart boj za oslovo senco
  • streiten (stritt, gestritten) prepirati se (um za, über o, für za, wegen za, zaradi); (kämpfen) boriti se (für za, gegen proti); darüber [läßt] lässt sich streiten o tem se mnenja lahko razhajajo
  • strong [strɔŋ]

    1. pridevnik
    močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
    slovnica krepak (glagol)
    trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
    vojska številen, močan po številu
    agronomija rodoviten
    zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

    the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
    strong argument tehten, prepričljiv argument
    strong as a horse močan kot konj
    by the strong arm (hand) s silo
    strong breath neprijeten duh iz ust
    strong butter žarko, žaltavo maslo
    strong cheese oster, močno dišeč sir
    strong face energičen obraz
    strong flavour oster, neprijeten okus
    strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
    a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
    strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
    strong memory dober spomin
    strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
    strong mind pametna glava, bister um
    a strong nose markanten, izrazit nos
    the stronger sex močnejši (moški) spol
    a strong proof prepričljiv dokaz
    to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
    he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
    to be strong in the purse imeti mnogo denarja
    he is strong in mathematics on je dober matematik
    to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
    how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
    to take strong measures privzeti energične ukrepe
    that is too strong! ta je pa prehuda!
    to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

    2. prislov
    močno, zelo energično; izrecno, silno

    I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
    to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
    to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
    to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
    he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega
  • Stunde, die, (-, -n) ura; eine halbe Stunde pol ure; die volle Stunde polna ura (zu ob) ; eine geschlagene Stunde polna ura, uro in čez; 140 km in der Stunde/140 km die Stunde 140 km na uro; die Stunde Null nov začetek; die Stunde der Wahrheit trenutek/trenutki resnice; die letzte Stunde zadnja ura; die letzte Stunde schlägt zadnja ura bije; seine Stunden sind gezählt ure so mu štete; ein Mann der ersten Stunde človek, ki je zraven od vsega začetka; ein Gebot/Gesetz der Stunde zahteva trenutka; die Gunst der Stunde ugodna priložnost; wissen, was die Stunde geschlagen hat figurativ vedeti, koliko je ura;
    bis: bis zur Stunde do tega trenutka;
    in: in zwölfter Stunde v zadnjem trenutku, minuto pred dvanajsto;
    um: Stunde um Stunde uro za uro;
    von: von Stunde zu Stunde od ure do ure, nenehno; von Stund an poslej;
    vor: vor einer Stunde pred eno uro;
    zu: zu früher Stunde zgodaj; zu später Stunde pozno; zur Stunde sedaj, ob tej uri; zu jeder Stunde vedno, kdajkoli; zu allen Stunden ob vsaki uri
  • sūfes -etis, m (semit. beseda) súfet = „sodnik“, najvišji oblastnik v kartažanskih (punskih) mestih, nekak „konzul“; v Kartagini sta državo upravljala dva sufeta, sprva voljena le za eno leto: non vis enim nisi consul aut prytanis aut ceryx aut sufes administrare rem publicam Sen. ph., sufes dict[us Poenorum ma]gistratus, ut Oscor[um meddix tuticus] Fest.; v pl.: Fest., P. F., sufetes eorum, qui summus Poenis est magistratus L., senatum itaque sufetes, quod velut consulare imperium apud eos (sc. Carthaginienses) erat, vocaverunt L.
  • suka|ti se1 (-m se) zasukati se sich drehen, rotieren (okoli um); pri plesu: herumwirbeln; tehnika gieren
  • sum1, esse, fuī, futūrus (glag. tvori svoje obl. iz dveh osnov: 1. iz pr. osnove *H1es-; ind. pr. (iz podedovane osnove *H1es-/H1s-) su-m [iz *som = *esom], osk. súm = skr. ás-mi = gr. εἰ-μί [iz *ἐσ-μί] = sl. sem = lit. esmì, esù = got. im; es [iz *es-si < *H1esi] = skr. ási = gr. εἶ [iz *[σ]-σι] = sl. si; es-t [iz *H1es-ti], osk. est, ist, umbr. est = skr. ás-ti = gr. ἐσ-τί = sl. je = lit. esti = got. in nem. ist; su-mus [iz *s-mos, *sə-mos] = skr. s-máḥ = gr. ἐσ-μέν = sl. smo; es-tis = skr. sthá = gr. ἐσ-τέ = sl. ste; sunt [iz *s-enti], osk. in umbr. sent = skr. sánti = gr. εἰσί [iz *σ-εντί, ἑντί], dor. ἔντι = sl. so = stvnem. sint = got. in nem. sind; cj. pr. [oz. opt.]: si-m, sī-s, si-t itd., stlat. siem, siēs, siet, umbr. sins = lat. sint = gr. εἴη-ν [iz *ἐσ-ίην] = got. sijau; inf. pr.: es-se, osk. ezum, umbr. ezom = gr. εἶναι [iz *ἔσ-ναι]; imp.: es, es-te, es-tō [osk. estud], es-tōte, su-ntō = gr. ἵσ-ϑι, ἔσ-τω, ἔσ-των ali ἔσ-τωσαν; pt. pr. sprva *sēns, sentis [prim. ab-sēns, prae-sēns], pozneje so analogno po gr. ὤν, ὄντος [epsko ἐών iz *ἐσ-ών] tvorili obl. ēns, entis; star. incoh. escit = erit, escunt = erunt. Med dvema vokaloma se s spreminja v r (rotacizem): v ind. impf. er-am [nam. *es-am], er-ās, er-at itd. = gr. ἦν [iz *[σ]ην ali epsko ἦα [iz *ἦσα]; v fut. erō [nam. *esō], eri-s, eri-t itd. = gr. ἔσ-ο-μαι, ἔσῃ [ἔσει], ἔσται; prim. še epsko cj. pr. ἔω [iz *ἔσω]. 2. vse druge obl. tega glag. se tvorijo iz izposojene osnove *fu- [gl. fuō]: ind. pf. fuī [stlat. fūvī, fūī], cj. pf. fuerim, inf. pf. fuisse; ind. plpf. fueram, cj. plpf. fuissem; cj. impf. forem [iz *fu-sem], forēs, foret itd.; fut. II. fuerō; pt. fut. futūrus -a -um; inf. fut. futūrum -am -um esse, futūrōs -ās -a esse ali kratko fore [iz *fu-se, fu-re])

    I. kot samostojen glag. (verbum substantivum)

    1. biti, tu biti, bivati, imeti svojo bit (svoje bitje), biti na voljo (na razpolago), živeti, biti živ, obstajati, trajati, (z)goditi se, vršiti se, primeriti (primerjati) se, potekati ipd.: me fuisse quam esse mavelim Pl., Pompeius vir omnium, qui sunt, fuerunt, erunt, princeps Ci., homini omnium, qui sunt, qui fuerunt, qui futuri sunt, nequissimo Ci. ep., Homerus, qui multis ante saeculis fuit Ci., nec enim dum ero, angar ullā re Ci. ep., esse pro teste Ci., O. biti za pričo, veljati za pričo, rege sub hoc Pomona fuit O. je živela, est genitor Peleus O., sive erimus seu nos fata fuisse volunt Tib.; nullus sum, es, est, nulli sunt Kom., Ci. ni me, ni te, ni ga, ni jih, propadel sem (si, je), propadli so, po meni (tebi, njem, njih) je (prim. gr. ὄλωλα), alteri nulli sunt Ci. drugih ni = drugi so pomrli, me nusquam aut nullum fore Ci.; tako tudi: ergo nunc Dama sodalis nusquam est? H. torej … Dama (Dame) zdaj ni (nikjer) več = torej je … Dama umrl? S stvarnim in abstr. subj.: quid est tibi? Ter., esse ea dico, quae cerni tangive possunt Ci., dum hiems est Ci., solis defectio fuit Romulo regnante Ci., dum fortuna fuit V., est locus V., est nemus, via O., non galeae, non ensis erant O. ni bilo ne čelad ne meča, silentium erat L., neque enim est periculum Ci., periculum erat N., effecit, ut esset pecunia N. da je bil denar na voljo, apparuit, nisi ille fuisset, Spartam futuram non fuisse N. da bi bila Sparta izgubljena. V logičnem pf.: fuimus Troes, fuit Ilium V. bili smo … , bil je … (zdaj pa nas … , zdaj pa ga ni več), sed fortuna fuit V., fuit, cum hoc dici poterat L. bil je čas (pa ga zdaj ni več) = minil je čas.

    2. occ.
    a) (s subjektnim relativnim stavkom) sunt qui so ljudje, ki = nekateri, marsikateri, marsikdo, est qui, est quod je tu pa tam kateri, ki, je tu pa tam kaj, kar = ta in oni, to pa ono, marsikdo, marsikaj, redko (o stvareh) sunt quae = nekatere (marsikatere) reči, marsikaj; α) z ind., ki poudarja dejstvo (dejansko kakovost): sunt qui volunt te conventam Pl., sunt qui scripserunt Varr., sunt qui piscibus … vivere existimantur C. so nekateri, o katerih se misli, da … = o nekaterih se misli, da … , sunt quibus in satira videor nimis acer H., sunt quos genus hoc minime iuvat H., est qui nec … pocula Massici nec partem solido demere de die spernit H., sunt tamen, quae praeterii Ci. ep.; pesn.: est quibus Eleae concurrit palma quadrigae Pr. Subj. nekoliko bolj določen: sunt enim quidam qui molestas amicitias faciunt Ci., sunt autem bestiae quaedam, in quibus inest aliquid simile virtutis Ci., fuere tamen … complures, qui ad Catilinam initio profecti sunt S., permulta sunt, quae dici possunt Ci. β) pogosteje s cj., ki zaznamuje le namišljeno posledico ali kakovost sunt (sc. tales) qui (= ut ii), est (sc. talis ali is) qui (= ut is), redkeje (o stvareh) sunt quae, est quod: sunt qui discessum animi a corpore putent esse mortem Ci., est quod differet inter iustitiam et verecundiam Ci., fuere ea tempestate, qui dicerent S., sunt qui crustis et pomis viduas venentur avaras H., fuit et qui suaderet appelationem mensis Augusti in Septembrem transferendam Suet. Subj. nekoliko določnejši: sunt autem quidam e nostris, qui haec subtilius velint tradere Ci., erat porro nemo, in quem ea suspicio conveniret Ci., sunt non nullae disciplinae, quae officium omne pervertant Ci., tria sunt, quae sint efficienda dicendo Ci., sunt delicta tamen, quibus ignovisse velimus H., sunt verba et voces, quibus hunc lenire dolorem possis H. Včasih stojita ind. in cj. v isti periodi oz. pismu: quamquam non nulli sunt in hoc ordine, qui aut ea, quae imminent, non videant aut ea, quae vident, dissimulent. Qui spem Catilinae mollibus sententiis alluerunt coniurationemque nascentem non credendo corroboraverunt Ci. (Orat. in Catilinam 1, 30), vestīs Gaetulo murice tinctas sunt qui non habeant, est qui non curat habere H. (Epist. 2, 2, 181—182; prim. tudi H., Epist. 2, 2, 128—135). Za zanikanim esse stoji v zanikanem stavku nav. quin (nam. qui non): est fere nemo, quin acutius vitia in altero quam recta videat Ci., toda: nemo erit, qui nesciat Ci. Podobni izrazi so: est ubi α) (krajevno) je kraj, kjer: est ubi plus tepeant hiemes … ? H. β) (časovno) je (tak) primer, da = primeri se, da … = nekaterikrat, včasih: erit ubi te ulciscar, sei (= si) vivo Pl., est ubi id isto modo valeat Ci., interdum vulgus rectum videt, est ubi peccat H.; est cum = (časovno) est ubi: est cum non est satius Corn.; est unde: est unde haec fiant Ter.; est quod je razlog (povod, vzrok), da … , non ali nihil est quod, non ali nihil est cur ni razloga (povoda, vzroka), da … : nam est quod invisam domum Pl., est quod me transire ad forum iam oportet Ter., est quod referam ad consilium L. imam vzrok, da … , etsi magis est quod gratuler tibi quam quod te rogem Ci. ep., nihil est illic quod moremur diutius Ter., nihil est quod extimescas Ci. ep. ali quod timeas non est O. nimaš se česa bati, non est quod multa loquamur H., quare non est cur eorum qui se studio eloquentiae dediderunt spes infringatur Ci., superiori epistulae quod respondeam nihil est Ci. ep.; redkeje v enakem pomenu est ut: ille erat ut odisset Ci. je imel vzrok sovražiti (da sovraži, za sovraštvo), magis est ut ipse moleste ferat erasse se Ci.
    b) (s subjektnim inf.) svobodno je, dovoljeno je, mogoče je, more se, da se, sme se: Ca., Ter., Val. Max., Dig. idr., est gaudia prodentem vultum celare H., unde laboris plus haurire mali est H., neque est te fallere quicquam V., quae contingere non est corpore, sint animo cuncta videnda meo O., nec non et Tityon, Terrae omniparentis alumnum, cernere erat V., ut coniectare erat intentione vultūs T., verbo obiecta verbo negare [satis] sit L., nec sit mihi credere tantum! V. o da bi ne smel verjeti v kaj tako groznega!, ne tibi si[n]t duros montes et frigida saxa, Galle, neque expertos semper adire lacus Pr., nec tibi sit duros acuisse in proelia dentes Tib., fuerit mihi eguisse aliquando pretium tuae amicitiae S.
    c) (subj. je zahtevni stavek) est ut je, da … , primeri (zgodi) se, da … , nanese, da … : „est“ inquit „ut dicis, Antoni, ut plerique philosophi nulla tradant praecepta dicendi … “ Ci., quando denique fuit ut quod licet non liceret? Ci., est ut viro vir latius ordinet arbusta sulcis H., non est igitur, ut mirandum sit Ci. ni torej, da bi se človek čudil, ni se torej treba čuditi, neque est, ut putemus Plin. ni, da bi verjeli, ne smemo verjeti. Za zanikanim esse stoji v zanikanem stavku tudi quin: numquam est enim, quin aliquid memoriae tradere velimus Corn. Poseb. pogosto je opisovanje inf. fut. act. in inf. fut. pass. s fore ut ali futurum esse ut (gl. tudi fuō): clamabant fore, ut ipsi se di immortales ulciscerentur Ci. To opisovanje je običajno nam. (redkega) inf. fut. pass.: futurum esse paucis annis, uti omnes ex Galliae finibus pellerentur C., exaudita vox est a luco Vestae … futurum esse, nisi provisum esset, ut Roma caperetur L.; opisovanje je nujno pri glag. brez sup.: spero fore ut perspiciam Ci. ep., spero fore studiis non solum amicorum sed etiam alienorum ut vi resistamus Ci. ep.

    3. (s krajevnimi določili) kje bi(va)ti, nahajati se, muditi se: esse in castris Ci., N., in hortis, in publico, Romae Ci., Athenis Ci. ep., nonne mavis tuae domi esse? Ci. ep., esse in foro, in vinclis N., ante oculos esse O., non est Bacchus in illis O. Bakha ni med njimi, si foret in terris H. = ko bi še živel; esse in aliquo loco včasih = kje biti (stati) zapisano: est in lege Ci., quid enim fuit in illis (sc. litteris) praeter querelam temporum? Ci. ep., quamquam est in (sc. Catonis) Originibus (z ACI) Ci., erat (fuit) in fatis O. v knjigi usode stoji zapisano, v knjigi usode je določeno. Z adv. loci: nisi prius a vobis impetraro … ut hic sitis hodie Ci., hostes prope sunt L., procul este V., O. ali este procul Mart. oddaljite se, caput est (leži) a corpore longe O. Z abstr. subj.: in Miltiade erat cum summa humanitas, tum mira communitas N., quantum in te fuit L. kolikor je bilo na tebi = kolikor je bilo odvisno od tebe = kolikor je bilo v tvoji moči; tako tudi: quod in familia nostra fuit, praestitit S. Pomni še rekla:
    a) esse in aliquo O. biti (tičati) v kom, v podobi koga, spremenjen biti v koga
    b) esse ad ali apud aliquem biti, muditi se pri kom = biti, muditi se na domu ali v hiši koga, priti na obisk h komu, obisk(ov)ati koga: tum ad me fuerunt (po novejših izdajah ferunt) Varr. ap. Non., fuisti igitur apud Laecam illa nocte Ci., fuit (sc. Curio) ad me sane diu Ci. ep., quorum sint legati apud se C., sub uno tecto esse atque ad eosdem penates L., apud me sis volo Ter. da si pri meni na kosilu; nam. krajevnega določila (z ad ali apud) tudi esse cum aliquo biti s kom = α) biti v hiši ali sobi koga: me te oblectes, mecum tota sis Ter., quam vellem Menedemum invitatum, ut nobiscum esset Ter. da bi bil pri meni na kosilu, essetne quis intus cum Caesare Suet.; dvoumno: tu vero, inquam, ducas licet, si sequetur; erit enim mecum (a) z menoj in b) na moji strani), si tecum erit Ci. β) skupaj biti, družiti se s kom, občevati s kom: erat cum eo quidam ex Arcadia hospes N., eram cum Stoico Diodoto Ci., complectar eius familiarissimos, qui … multumque mecum sunt Ci. ep., erat nemo qui cum essem libentius quam tecum et pauci quibuscum essem aeque libenter Ci. ep., secum esse Ci. zase biti (živeti). γ) biti (živeti) skupaj s kom, stanovati pri kom, oženjen biti s kom, omožena biti s kom: Pl., O. idr., cum hac si qui adulescens forte fuerit Ci., cuius soror est cum P. Quinctio Ci.
    c) esse ab aliquo biti čigav, biti na strani koga, biti pristaš koga, držati s kom (prim. stare ab aliquo): esne tu annon es ab illo milite Macedonio? Pl., ab Andriast ancilla haec Ter., erat enim ab isto Aristotele Ci., erant (sc. epistulae) abs te Ci. ep., vide, ne hoc … totum sit a me Ci. da … ne govori zame; podoben pomen ima besedna zveza esse pro aliquo biti za koga, biti (hoditi) komu v dobro ali v hvalo, biti (priti) komu prav, biti komu v prid ali v uspeh: iudicia … partim nihil contra Habitum valere, partim etiam pro hoc esse Ci.
    d) esse in aliquem locum iti kam in biti tam, oditi kam in biti tam: Pl., fui hodie in funus Petr. šel sem danes na pogreb = danes sem bil na pogrebu, quo die in Tusculanum (po novejših izdajah in Tusculano) essem futurus Ci. ep., ex eo tempore res esse in vadimonium coepit Ci., in vulgus gratus ali in vulgus ignotus Ci. ep. (pri) ljudstvu. Metaf. (v kakem stanju) biti, nahajati se, živeti: esse in noxa Ter., in mora Ter. zamudo povzročati, hominem video … non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse et semper fuisse Ci. da ni le brez dolga, temveč da je in da je bil vedno zelo petičen, alicui in amore atque deliciis esse Ci. ljub in drag biti komu, esse in officio Ci., in magna spe Ci. ep. v dobri (trdni) nadi biti, trdno upati, (za)trdno se nadejati, summo in honore Ci. zelo spoštovan (veljaven, uveljavljen) biti, in laudibus Ci. ali in summa laude M. (zelo) sloveti, in magno nomine et gloria Ci. imeniten in slovit biti, in magna gloria magnisque opibus L. zelo slovit in premožen (imovit) biti, in honore, in pretio H., in summa infamia, in probris, in vitio, in iniustitia, in tanta maestitia, in servitute Ci., in invidia S., O. osovražen biti, mrzek biti, vzbujati ne(je)voljo, in periculo N., in ingenti periculo L., in ambiquo, in dubio O. biti v dvomih, dvomiti, in incerto S., T., Auct. b. Alx. biti negotov, in crimine O. veljati za krivega, imeti se za krivega, in pace L., in laxa … toga Tib.; poseb.: si quid eo fuerit Pl. (evfem.) ko bi se mu kaj pripetilo, quidnam se (abl.) futurum esse L. kaj neki da bo z njim; pomni frazo: in eo est, ut na tem je, da: cum iam in eo esset, ut oppido potiretur N.
    e) biti v čem ali pri čem, stati na čem, odvisen biti od česa, zaviseti od česa: res erat non in opinione dubia Ci., totum in eo est, ut … Ci., omnem reliquam spem in impetu esse equitum L., auxilium est in aliquo C., vestroque in numine Troia est V. in od vaše volje je odvisna Troja, vivat an ille occidat, in dis est O. je v božjih rokah, non est in medico semper, ut … O., tudi: quoniam totum in eo sit, ne contrectentur pocula Col., totum in eo est, quod … Ci. ep.

    4. (z načinovnim adv.) biti kakšen, imeti se kako, goditi se kako (komu): sic (tak) sum, ut vides Pl., si ita (tak) es, ut ego te volo Pl., postquam haec [c]aedīs ita erant ut dixi tibi Pl., ita sunt res nostrae Ci. v takem položaju so, na tem so, sic vita hominum est Ci., sic, inquit, est Ci. meni se dobro godi, pulchre ut simus Pl. da nam bo dobro, pulchre fuerit tibi H., est pulchre tibi cum tuo parente Cat., quare non tibi sit bene ac beate? Cat., non, si male nunc, et olim sic erit H., frustra id inceptum Volscis fuit L., dicta impune erant T. niso bile podvržene kazni, niso bile deležne kazni, niso bile kaznovane; poseb. pogosto sat ali satis est (za)dosti je, dovolj je: nam mihi facti fama sat est V., sed periisse semel satis est V.; tako tudi terrorum et fraudis abunde est V.

    5. v resnici, (za)res biti, v moči (veljavi) biti, veljati, imeti moč ali veljavo: neque testimonii dictio est Ter., neque provocatio erat L., (sc. consules) quorum cognitio et iudicium fuit Ci. ep., si sum regina O., est, ut dicis, Cato Ci. je tako, sicut est ali sicut erat O., Ci. kakor je res, kakor je res bilo, sunt ista, Laeli Ci. to je res tako, nihil horum est, iudices Ci. nič od tega ni res, quod, ut est, hebes esse videtur O., sic est: acerba fata Romanos agunt H. res je tako!, sit ita ali sit quidem bodi tako, bodi; tudi: sit sane ita Ci.; še pogosteje esto (= εἶεν) toda bodi tudi, bodi, naj bo, dobro (kot dopustilo, kadar se v govoru prehaja k čemu znamenitejšemu, pri tem pa se aktualna tematika obravnava kot manj pomembna): esto; ipse nihil est, nihil potest; at venit paratus cum subscriptoribus exercitatis et disertis Ci., non dabitur regnis (esto) prohibere Latinis atque immota manet fatis Lavinia coniunx: at trahere atque moras tantis licet addere rebus V., sedit qui timuit, ne non succederet. Esto. Quid? Qui pervenit, fecitque viriliter? H.; z ACI: verum esto aliis alios rebus studiisque teneri: idem eadem possunt horam durare probantes? H.

    6. na razpolago (voljo) biti; od tod
    a) z dat. personae alicui aliquid est komu biti kaj = kdo imeti kaj: Kom. idr., pater est mihi Iuppiter ipse O., mihi Tantalus auctor (sc. est) O., est mihi nonum superantis annum plenus Albani cadus H., quo nunc iter est tibi? H. kam ti je pot? kam gre tvoja pot? kam te nese pot? kam greš?, amicorum neque nobis neque quoiquam omnium satis fuit S., nisi iam tum esset honos eloquentiae Ci., mihi est in animo Ci. kanim, nameravam, fides alicui est L. zaupa (verjame) se komu, di, quibus imperium est pelagi V., sunt mihi semidei, sunt (anafora) rustica numina, Nymphae O., spes mihi fuit O., his erat inter se de principatu contentio C.; tudi est alicui aliquid cum aliquo: est igitur homini cum deo similitudo Ci., cum quo ei hospitium erat N., nobis cum Faliscis … societas non est L.; res est alicui cum aliquo, tudi brez subst. res = kdo imeti s kom opravka, kdo imeti opraviti s kom, kdo biti s kom v zvezi: quod si tibi res sit cum eo lenone, quo mihist Ter., tecum enim mihi res est, T. Rosci Ci., cum homine edaci tibi res est Ci. ep., cum senatore res est Ci. ep., cum his mihi res sit, qui eruptionem probant C., quod cum duce haudquaquam Flamini Sempronique simili futura sibi res esset L., tecum nil rei nobis … est Ter., sibi cum illa … posthac nihil futurum Ci., si mihi tecum minus esset quam est cum tuis omnibus Ci. ep.; frazi nomen est alicui „komu biti (kako) ime“ ali „kdo se (kako) imenovati“ dostavlja Ci. ime nav. v nom., L. večinoma v dat., poklas. lat. tudi v gen.: Hecyra est huic nomen fabulae Ter., altera autem est urbs Syracusis, cui nomen Achradina est Ci., fons aquae dulcis, cui nomen Arethusa est Ci., nomen Mercuriost mihi Pl., Troia et huic loco nomen est L., pagoque Troiano inde nomen est L., leges decemvirales, quibus tabulis duodecim est nomen L.; tako tudi: P. Cornelius Scipio, cui postea Africano fuit cognomen L. (prim. S. Iug. 5) ki je imel pozneje priimek Afriški. K dat. personae utegne pristopiti še kak atribut: plebi militia (sc. esse) volenti putabatur S., quibus bellum volentibus erat T., ut quibusque bellum invitis aut cupientibus erat T. proti volji ali po volji. Elipt.: quae tibi causa viae (sc. est)? O., quid tibi cum armis? O.
    b) z dat. personae in dat. rei ali samim dat. rei komu v (za, kot) kaj biti, komu v (za, kot) kaj rabiti, komu v (za, kot) kaj služiti: mihi impedimento estis Ter., esse alicui auxilio, praesidio, curae C., esse laudi S., esse gloriae N., esse ludibrio L., esse usui C., N., rem esse testimonio Ci., satis magno argumento esse debet, quod … Ci., accusant ii, quibus occidi patrem Sex. Rosci bono fuit Ci. je bilo v korist; elipt.: cui bono (sc. est)? Ci., quae victoria tantae fuit Atticis laetitiae, ut … N., huic nemus est odio O. ta sovraži gaj, sibi oneri esse O. sam sebi biti v nadlego, sam sebi biti preveč, radix eius vescendo est decocta Plin., quae humori extrahendo sunt Cels., quae esui et potui forent Gell., quae esui potuique sunt Dig.; pesn.: hoc iuvat et melli est H. to je sladko kot med, to je medenosladko.

    II. Kot vezni glagol (verbum copulativum)

    1. (vežoč kot vez (copula) s subj. raznovrstna predikatna imena) biti: aureus axis erat O., homines mortales sunt Ci., loci natura erat haec C., Demetrius iis unus omnia est L., omnia pontus erat O., tota domus duo sunt O., nos numerus sumus H., captivi militum praeda fuerant L., mors ultima linea rerum est H., omnium rerum mors est extremum Ci. ep. Pogosto razlagajoč id est, hoc est to je, to se pravi: at Orpheus, id est imago eius, ut vos vultis Ci. in scaena, id est in contione Ci., ut aegritudine opprimatur, id est miseriā Ci., vos autem, hoc est populus Romanus … satis habebatis animam retinere S. Vez je pogosto izpuščena, poseb. v obl. est, sunt in esse, in to ne le v pregovorih in rekih (kot npr.: quot homines, tot sententiae: suos quoique (= suus cuique) mos Ter., summum ius summa iniuria Ci. idr.), ampak tudi sicer, zlasti pri pesnikih, pa tudi v dobri prozi, v kateri sta npr. inf. pf. pass. in inf. fut. večinoma brez vezi esse: quo res summa loco (sc. est), Panthu? V., linquenda tellus (sc. est) H., habenda ratio valetudinis (sc. est), utendum exercitationibus modicis (sc. est) Ci., hostibus belloque gratiam habendam (sc. esse) L., suspicor has quoque somni (sc. esse) O., Poeni foedifragi (sc. sunt), crudelis Hannibal (sc. est), reliqui iustiores (sc. sunt) Ci., egressus e castris iure iurando se solutum (sc. esse) putabat Ci., quod iam pridem factum (sc. esse) oportuit Ci., si vim facere conentur, (sc. se) prohibiturum (sc. esse) ostendit C., a Pyrrho perfuga senatui est pollicitus se venenum regi daturum et eum necaturum (sc. esse) Ci.; redkeje se izpuščajo druge obl.: ad arcem oppidi praesidium hostium (sc. erat) S., nec vero in armis praestantior (sc. fuit) quam in toga Ci., nomen quod et ante (sc. fuerat), remansit O., potest incidere contentio, utrum honestius (sc. sit) S., dolus an virtus (sc. sit), quis in hoste requirat? V., videret, ut, quibus lingua prompta ac temeraria (sc. esset), aeque in pugna vigerent manus L.

    2. predikatno ime je opisano
    a) s posesivnim gen. biti čigav, spadati kam, pripadati komu ali čemu, podvržen biti komu ali čemu: neque se iudicare Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani C., praeter Capitolium atque arcem omnia haec hostium erant L., cuius tum fasces erant L., qui Romanae partis erant L., ut semper optimarum partium esset N., ea civitatis Rhodiorum essent L., Dolopes numquam Aetolorum fuerant, Philippi erant L., eiusdem civitatis, aetatis esse N., Ptolemaeus propter aetatem alieni etiam tum arbitrii erat L. je bil pod tujim vodstvom (oblastjo); occ. α) (v zvezi s totus ali brez njega) biti čigav = vdan biti komu ali čemu, ozirati se na koga ali kaj, (po)brigati se za koga ali kaj, poskrbeti za koga, kaj: me Pompei totum esse Ci. ep., plebs novarum rerum atque Hannibalis tota esse L., hominum, non causarum toti erant L., eorum hominum Attalus erat L., suarumque rerum erant omissā publica cura L. β) alicuius est s pron. subj. n. ali s subjektnim inf. ali celim stavkom = stvar (lastnost, značilnost, svojstvo, navada, naloga, opravilo, dolžnost, dokaz, znamenje) koga, česa biti, pristajati komu, čemu, kazati ali pomeniti koga, kaj, primerno biti za koga, kaj: id negavit sui esse consilii N. da to ni stvar njegove sodbe, da to ne pristoji njegovi sodbi, est igitur adulescentis maiores natu vereri Ci., cuiusvis hominis est errare Ci. vsak človek se lahko moti, est enim sapientis iudicis … semper, … quid lex et religio cogat, cogitare Ci., an cuiuslibet auris est exigere litterarum sonos? Q.; redkeje z ut: est miserorum, ut malevolentes sint Pl., negavit moris esse Graecorum, ut in convivio virorum accumberent mulieres Ci., est enim hoc Gallicae consuetudinis, uti … cogant C. to spada h galskim navadam, to je galska navada. Nam. gen. osebnih zaimkov se uporablja n. sg. svojilnih zaimkov: est tuum … videre, quid agatur Ci., fuit meum quidem iam pridem rem publicam lugere Ci. ep.
    b) z gen. qualitatis biti kakšen, imeti kako lastnost, pripraven, uporaben, raben, sposoben biti za kaj, biti zmožen česa, zmoči: tam nulli (nullius) consili sum Ter. tako brez nasveta sem, prav nič si ne znam svetovati, me timidum, nullius animi, nullius consili fuisse confiteor Ci., disputatio non mediocris contentionis est Ci., haec iumenta (konji) cotidianā exercitatione, summi ut sint laboris, efficiunt C. da so zmožni največjega napora, potestatis suae esse L. biti sam svoj, biti samostojen, sentiebat se Alcibiade recepto nullius momenti apud exercitum futurum N., sui roboris esse O., tantae molis erat Romanam condere gentem V. tako težko je bilo, refer … cuius fortunae, quo sit patre H., (sc. Claudius) somni brevissimi erat Suet.; z gen. gerundivi biti, biti, rabiti ali služiti kot (za, v) kaj, biti zmožen (sposoben) kaj narediti (storiti), móči kaj narediti (storiti): victoria non ferendae invidiae erit O., quae res evertendae rei publicae solent esse Ci., regium imperium, quod initio conservandae libertatis atque augendae rei publicae fuerat S., quae temere agitassent, ea prodendi imperii Romani, tradendae Hannibali victoriae esse L.; nam. gen. tudi dat. gerundivi ali gerundii: oneri ferendo esse L. móči nositi breme, tu nec solvendo eras nec … Ci. nisi mogel niti plačati niti … , nec tamen solvendo aeri alieno res publica esset L., illud quaero, sintne ista praedia censui censendo Ci. ali so … zmožna cenitve (popisa) = ali se lahko štejejo … za civilnopravno last, qui cultus habendo sit pecori … canere incipiam V. kakšna skrb (kakšna nega) je potrebna pri živinoreji, kako gleštanje je potrebno pri živinoreji; s praep. ad: vinum murteum est ad alvum crudam Ca., valvae, quae olim ad ornandum templum erant maxume Ci., res, quae sunt ad incendia C.; occ. α) z gen. pretii (gen. nedoločne cene ali cenitve) biti vreden, biti kake vrednosti, imeti vrednost, veljati, stati: a me argentum, quantist (sc. servus), sumito Ter., qui (sc. ager) nunc multo pluris est, quam tunc fuit Ci., frumentum tanti fuit, quanti iste aestimavit Ci.; pren.: pluris est oculatus testis unus quam auriti decem Pl., magni mihi erunt tuae litterae Ci. ep., mea mihi conscientia pluris est quam omnium sermo Ci. ep., videbant Eumēne recepto omnes prae illo parvi futuros N., aliquid est tanti, est mihi tanti gl. tantus; določena cena stoji v abl. pretii: mille sestertiis esse Ci., sal erat sextante L. je stala en sekstant; vendar tudi: emere denario, quodsi mille denarium Ci., agellus erat centum milium nummum Plin. iun. β) z gen. mere ali vsebine (določene z atributivnimi števniki) biti (toliko in toliko) česa, sestajati iz česa, biti sestavljen iz česa, meriti, obsegati, v sebi imeti, imeti, šteti: quorum erat quinque milium numerus C., spatium est pedum sescentorum C., huius (sc. Xerxis) enim classis mille et ducentarum navium longarum fuit N., via erat dierum fere decem N. je bila dolga skoraj deset dni hoda, annumque (sc. Caesar) ad cursum solis accomodavit, ut trecentorum sexaginta quinque dierum esset Suet., annorum octoginta esse N. imeti 80 let, biti star 80 let.
    c) z abl. qualitatis biti (z gen. kakovosti), imeti kaj (na sebi ali v sebi): aetate eā sum Ter. te starosti sem, v teh letih sem, esse capite operto Ci., esse aegro corpore Ci. biti bolan, tenuissima valetudine esse C., simus eā mente Ci., fac animo magno sis Ci., bono (alieno) animo esse in aliquem Ci. biti dobrohoten (zlohoten) do koga, esse ingenti magnitudine corporum C., summā iracundiā esse C. biti zelo nagle jeze, biti zelo jezljiv, hi (sc. uri) sunt … figurā tauri (gen.) C., staturā fuit humili (sc. Agesilaus) et corpore exiguo N.
    d) s predikativnimi prepozicionalnimi izrazi; s subjektom identično predikatno ime je izpuščeno: is liber, qui est de animo (sc. liber) Ci. ki razpravlja o duši, v katerem se razpravlja o duši, in libris, qui sunt de natura deorum Ci., haec omnis, quae est de vita et de moribus philosophia Ci. ki se tiče življenja, ki zadeva življenje (= etika); od tod potem biti, sestajati, biti sestavljen iz česa: domus est ex aere (= aënea) O., de duro est ultima (sc. proles) ferro (= ferrea) O., sed et haec de plebe (= plebeia) fuerat O., dactylus, qui est e longa et duabus brevibus Ci., temeritas ex tribus brevibus et longā est Ci.
    e) s predikativnimi časovnimi adv.: sunt procul ab huius aetatis memoriā Ci., non solet esse diu Pr. dolgo trpeti (trajati).

    III. kot pomožnik (verbum auxiliare) = biti, ki se uporablja za tvorbo opisnih pasivnih glagolskih oblik, in sicer v zvezi s pt. pf. za opisovanje ind. in cj. pf. in plpf. pass. in pass. ind. fut. II: scriptum -am -um esse, scriptus -a -um sum (sim, eram, essem, ero), v zvezi s pt. fut. act. in z gerundivom ter za tvorbo aktivne oz. pasivne opisne sprege (coniugatio periphrastica activa et passiva): scripturus -a -um sum (sim, eram, essem, fui, fuerim, ero itd.) oz. scribendus -a -um sum (sim, eram, essem, fui, fuerim, ero itd.). Pt. pf. v zvezi z esse izraža kot pf. ali plpf. historicum v preteklosti dovršeno oz. pred kakim drugim preteklim dejanjem dovršeno dejanje: epistula scripta est, scripta erat pismo je bilo napisano, pismo je bilo napisano (prej); kot pf. ali plpf. logicum pa sedanje oz. preteklo stanje: epistula scripta est pismo je pisano, epistula scripta erat pismo je bilo pisano. K pt. pf. pa lahko pristopi pomožnik tudi v obl. fui, fuerim, fueram, fuissem za izražanje preteklega stanja: epistula scripta fuit pismo je bilo pisano, scripta fuerat (fuisset) je bilo (bi bilo) pisano; prim.: cui (sc. aquilae argenteae) domi tuae sacrarium constitutum fuit Ci., consulares, qui tibi persaepe ad caedem constituti fuerunt Ci., si qui foederatis civitatibus adscripti fuissent Ci., Literni monumentum monumentoque statua superimposita fuit L., bis tibi triceni fuimus vocati Mart. V avgustejski in poklasični, pri deponentnikih pa tudi že v predklasični dobi so začeli mešati in zamenjevati oba sklada: miratus fui, oblitus fui (= miratus sum, oblitus sum) Pl., Leontinorum … nemo post captam urbem violatus fuerat (= violatus erat) L., quid enim tandem passurum fuisse filium suum … si fusus, fugatus, castris exutus fuisset (= … exutus esset) L., Manto per medias fuerat … vaticinata vias (= erat vaticinata) O., frustratus (pass.) fuit (= frustratus est) Gell., proeliatum (pass.) fuit (= proeliatum est) Iust.; pt. pf. najdemo tudi v zvezi s fuero nam. ero (toda ne pri Ci.): si copiae fuerint (= erunt) coactae Pompeius in Ci. ep. (Ad Atticum). Redko in le poklas. stoji esse pri pt. pr.: Hecuba est apud Ennium dicens (= Hecuba … dicit) Gell.

    Opomba: Zastar. obl.: esum (= sum) Varr.; escit (= erit) Lucr., Tab. XII ap. Gell., ap. Ulp., ap. Fest.; escunt (= erunt) Tab. XII ap. Ci.; siem (= sim) Pl., Ter.; siēs (= sīs) Pl., Ter., Ca. fr.; siet (= sit) Acc. fr., Pl., Ter., Ca., Lucr., Formula vetus ap. Gell.; sient (= sint) Pl., Ter., Ca.; pt. pr. ēns je (po Prisc.) baje uporabljal C.
  • superiore

    A) agg.

    1. višji; gornji:
    la parte superiore gornji, višji del
    il piano superiore gornje nadstropje
    il corso superiore di un fiume gornji tok reke

    2. hist. južni (rimska provinca):
    Gallia Superiore Južna Galija

    3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
    merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
    vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

    4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
    ingegno superiore izredni um
    essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

    5. višji, višje stopnje:
    per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
    istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
    scuole medie superiori šol. višje srednje šole
    ufficiali superiori voj. višji oficirji

    6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
    un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
    l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
    è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

    7.
    essere superiore a ne meniti se za:
    essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

    B) m

    1. predstojnik; nadrejeni:
    rispettare i superiori spoštovati nadrejene

    2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica
  • svet1 [é] moški spol (-a; -ovi)

    1. (kozmos) die Welt
    svetovi množina Welten množina

    2.
    ta svet diese Welt; das Diesseits
    oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
    zgornji svet die Oberwelt
    spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
    slika/podoba sveta das Weltbild
    konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
    občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
    pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
    drevo sveta mitologija der Weltenbaum
    zapustiti svet aus der Welt gehen

    3. naš planet: die Welt
    Novi svet Neue Welt
    Stari svet die Alte Welt
    pradavni svet Urwelt
    vzhodni svet der Orient, das Morgenland
    zahodni svet der Okzident, das Abendland
    tretji svet die dritte Welt
    ves svet die ganze Welt
    po vsem svetu in der ganzen Welt
    prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
    … sveta Welt-
    (atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
    pol sveta die halbe Welt

    4. (svetovne razmere) die Welt
    … sveta Welt-
    (izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
    |
    tek sveta der Lauf der Dinge
    ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
    ki pozna svet in življenje weltkundig
    ki pretresa svet welterschütternd
    ki spreminja svet weltverändernd
    gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
    od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
    nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
    videti dosti sveta weit herumkommen
    zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
    odprt k svetu/za svet weltoffen
    na svet auf die Welt
    na svetu auf/in der Welt
    na tem svetu dahier, in dieser Welt
    priti na svet auf die Welt kommen
    na onem/drugem svetu im Jenseits
    najboljši na svetu der weltbeste
    to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
    tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
    za nič na svetu um nichts in der Welt
    za vse na svetu um alles in der Welt
    o svetu von der Welt, über die Welt
    predstava o svetu das Weltbild
    od tega sveta von dieser Welt
    odmaknjen od sveta weltabgeschieden
    odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
    okoli sveta (rund) um die Welt
    potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
    po svetu durch die Welt
    po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
    razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
    pred svetom vor der Welt
    pred vsem svetom vor aller Welt
    beg pred svetom die Weltflucht
    zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
    s sveta aus der Welt
    spraviti s sveta aus der Welt schaffen
    sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
    usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
    živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
    za svet für die Welt, um die Welt
    za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
    pomemben za ves svet weltbewegend
    za nič na svetu für kein Geld dieser Welt
  • šest [é] (šêstih, šêstim, šest) sechs (dni, ljudi, tednov, mesecev sechs Tage, Menschen, Wochen, Monate)
    v šestih dneh/mesecih in sechs Tagen/Monaten
    šest in pol sechseinhalb
    bilo nas je šest wir waren sechse/zu sechst
    čez šest dni heute in sechs Tagen, heute über sechs Tage
    po šest je sechs, ljudi: zu sechst
    na/vsakih šest let/mesecev/tednov/dni sechsjährlich/sechsmonatlich/sechswöchentlich/sechstäglich
    v šestih knjigah in sechs Bänden
    ura: ob šestih um sechs, um sechs Uhr
    vlak ob šestih der Sechsuhrzug
    s šestimi strunami glasba sechssaitig
  • šestih:
    ob šestih um sechs (Uhr)
    okrog šestih etwa um sechs (Uhr)
    do šestihih bis sechs Uhr
  • širin|a ženski spol (-e …)

    1. die Breite; das Breitmaß; die Breitenausdehnung
    prekomerna širina Überbreite
    širina hrbta Rückenbreite
    širina prsi Brustbreite
    širina stolpca Spaltenbreite
    širina stopnice Stufenbreite
    širina pasu iskanja Suchstreifenbreite
    po širini in der Breite, in die Breite; der Breite nach
    za širino palca um Daumenbreite
    za širino prsi um Brustbreite

    2. (razpon) die Weite
    prsna širina Oberweite
    svetla širina lichte Weite, die Lichte
    širina ovratnika Kragenweite
    širina tira Spurweite
    širina sekcije gradbeništvo, arhitektura die Feldweite, Spannweite

    3.
    zemljepisna širina geografija geographische Breite (južne širine südlicher Breite, s.Br., severne širine nördlicher Breite, n. Br.)
    na isti geografski širini auf gleicher Höhe
  • škoda2 [ó] schade
    škoda je/bi bilo es ist schade/es wäre schade …
    tega ni škoda um das ist es nicht schade
    za to mi je škoda časa dafür ist mir meine Zeit zu schade