Franja

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

schenken podariti, dati; Getränke: točiti, natočiti; Aufmerksamkeit schenken nakloniti pozornost; Gehör schenken poslušati; Glauben schenken verjeti; Vertrauen schenken zaupati; (einem Verurteilten) das Leben schenken pomilostiti (na smrt obsojenega); einem Kind das Leben schenken poviti otroka; sich etwas schenken figurativ prihraniti si (kaj), odpovedati se (čemu); geschenkt zastonj; geschenkt! prava reč!

Schnitter, der, (-s, -) kosec, žanjec; der Schnitter Tod smrt s koso

schwarz črn; figurativ temen, mračen, črn; politisch: črn, klerikalen; (illegal) nezakonit, nedovoljen, na črno; das Schwarze Meer Črno morje; das schwarze Schaf figurativ črna ovca; schwarze Pocken Medizin črne koze; schwarzer Pfeffer črni poper; schwarzes Brett oglasna deska; schwarzes Brot črn kruh; der schwarze Erdteil črna celina (Afrika); schwarzer Humor črni humor; schwarze Kunst črna magija; schwarze Liste črna lista; schwarzes Loch Astronomie črna luknja; schwarzer Mann črni mož; der schwarze Markt črna borza; ein schwarzer Tag črn dan; schwarzer Tee pravi čaj; Schwarze Witwe Tierkunde črna vdova; der schwarze Tod črna smrt, kuga; schwarze Wolken črni oblaki; Schwarzer Peter črni Peter; schwarz werden počrneti, figurativ potemneti, vor den Augen: stemniti se (pred očmi) (komu); sich schwarz ärgern peniti se od jeze, na smrt se jeziti; ins Schwarze treffen zadeti v črno; Adverb na črno

score¹ [skɔ:] samostalnik
zgodovina zareza, rovaš, palica z zarezami; brazda, brazgotina, praska, sled biča; račun, dolg; vzrok, razlog; dvajseterica, dvajset kosov (jardov, funtov)
množina množica, veliko število, obilica
pogovorno sreča, lahek uspeh
glasba partitura, nota, glasba, glasbeni del (operete)
šport startna črta, mesto, kjer stoje tekmovalci pri streljanju
ameriško dejanski položaj (situacija); neugodna resnica
navtika žleb v škripcu

on the score of (friendship) zaradi (prijateljstva)
scores of people množica ijudi
scores of times neštetokrat
what a score! kakšna sreča!
three score and ten 70 (let; normalna dolgost človeškega življenja)
what is the score? kakšen je rezultat? (pri igri, športu)
I buy eggs by the score kupujem jajca po 20 naenkrat
be easy on that score bodi brez skrbi v tem pogledu!
he is too fond of making score rad dosega lahke, cenene uspehe
console yourself on that score pomiri se glede tega!
they died by scores umirali so v trumah
to go off at score figurativno razgreti se, zlasti pri razpravljanju o priljubljenem predmetu
to keep score šteti točke pri igri
to make a good score doseči visoko število točk
to pay one's score plačati svoj dolg (račun)
to pay off old scores (od)plačati, poravnati stare račune (dolgove)
death pays all scores smrt poravna vse dolgove
to put down to s.o.'s score komu v dolg beležiti (zapisati)
to quit scores with figurativno poravnati stare dolgove (račune), povrniti (komu)
to run up (a) score zadolžiti se
to settle one's score poravnati svoj račun

seal² [si:l] samostalnik
pečat (tudi figurativno)
žig; pečatnik; (carinska) plomba; snov za zamašitev odprtin
tehnično sifon
figurativno jamstvo, poroštvo, garancija, zagotovitev, obljuba, zastavek, založek, zalog

seal of love figurativno poljub; rojstvo otroka; poroštvo, jamstvo ljubezni
the Great Seal britanska angleščina veliki državni pečat lorda kanclerja (s katerim se zapečatijo spisi parlamenta in važne državne listine)
the Privy Seal britanska angleščina mali državni pečat (ki se daje na listine, ki jim ni potreben veliki državni pečat ali ki se bodo pozneje predložile parlamentu)
given under my hand and seal od mene podpisano in zapečateno
under the hand and seal of podpisano in zapečateno od
under the seal of confession pod spovednim pečatom
under the seal of secrecy pod pečatom molčečnosti, kot tajnost
he has the seal of death in his face smrt mu je zapisana v obrazu
to resign the seals figurativno odpovedati se službovanju
to set one's seal to s.th. pritisniti svoj pečat na kaj, zapečatiti; overiti, potrditi, avtorizirati kaj

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom

sēgnis -e, adv. sēgniter (sēgne) (iz *sēq-nis, sor. z gr. ᾗκα [iz *σῆκα] mirno, počasi, tiho, slabo, ἥττων slabši, manjši, neznatnejši, ἥκιστος najslabši, najneznatnejši, najpočasnejši, ἡττάομαι sem slabši, podlegam, doživljam poraz, ᾗττα poraz) počasen, mudljiv, zamuden, obotavljiv, mlahav, medel, mlačen, lenokrven, len, leniv, lenoben, malomaren, ravnodušen, brezbrižen, nebrižen, neprizadeven, neskrben, brezskrben, (v)nemaren, nevesten (naspr. industrius, promptus); abs. (o osebah in živalih): SEN. PH., PLIN., Q., IUST. idr., quia tardius irent propter onus segnes H., tecum dummodo sim, segnis inersque vocer TIB., segnem volvi sinit V. nezmožnega bežati, laudando promptos et castigando segnes T., segniores castigat atque incitat C., si cui adhuc videre segnior fuisse CI. EP., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas S., haud illo segnior ibat Aeneas V., equus ... segnior annis V.; (o neosebnih subj. in abstr.): LUCAN., SEN. TR., VAL. FL. idr., campus V. oslabelo, carduus V. ali silva Q. neploden, militia, obsidio L. mlačno opravljena (opravljana, (iz)vršena), pugna L. mlačno bojevana, segnius bellum L. mlačneje bojevana, segnis pes H., mora L., O. medla, obotavljajoča, aquae CU. ali Arar PLIN. počasi (leno) tekoč(e), aetas CU., ingenium T., cultus terrae segnior CI., segnior mors L. počasnejša (= smrt zaradi strupa, naspr. z mečem zadana smrt), segnissimi corporis excrementum AP.; s praep.: segnis ad imperandum CI., segnior ad respondendum CI., segnes ad persequendum N., segnior ad alia factus consilia erat L., nec ad citharam segnis nec ad arcum O. (o Apolonu), ad laetitiam mens mea segnis erat O., gens segnis ad pericula T., non in Venerem segnis nocturnaque bella V., segnior in bellum IUST.; redko z in z abl.: senatu segniore in exsequendis conatibus SUET.; poklas. z gen.: laborum T., occasionum T. pri porajajočih (ponujajočih) se priložnostih, operum segnes puellae CL.; pesn. z inf.: dextera non segnis fixo dare vulnera cultro O., segnesque nodum solvere Gratiae H. – Adv.

1. sēgniter: STAT., VELL. idr., segniter, otiose omnia gerere L., segniter eae voces acceptae T.; komp. sēgnius: CA. FR. idr., segnius homines bona quam mala sentiunt L., segnius consulere, fieri T.; pogosto z nikalnicami: nec segnius L., T., SUET., FL. ali non segnius PLIN., PLIN. IUN. ali haud segnius LUCAN. (in) z nič manjšo (= z večjo) vnemo, nihilo segnius S., L., N., PLIN. IUN. z nič manjšo (= s tem večjo) vnemo; superl. sēgnissimē: CASS.

2. (adv. acc. n.) sēgne: nihil ... agendum segne ratus AMM.

sejáti¹ (séjem) imperf.

1. agr. seminare; ekst. spargere, lanciare:
sejati pšenico seminare il grano
sejati in saditi seminare e piantare
pren. letalo je sejalo bombe l'aereo lanciava le bombe
krogle so sejale smrt le pallottole seminavano morte

2. pren. seminare, diffondere, suscitare:
sejati razdor, sovraštvo, sum seminare discordia, odio, sospetto
sejati laži diffondere menzogne

3. vagliare, setacciare:
sejati moko setacciare la farina
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

semer [səme] verbe transitif (po)sejati; posuti (de z), potresti, natresti; familier otresti se, znebiti se (quelqu'un koga)

semer du blé, des légumes sejati žito, zelenjavo
semer son argent razsipavati z denarjem
semer la discorde, la mort sejati neslogo, smrt
semer des fleurs sur la chaussée potresti, posuti cvetlice po cestišču
semer de faux bruits širiti napačne govorice
nous avons réussi à semer l'importun qui nous suivait posrečilo se nam je otresti se nadležneža, ki nam je bil za petami
récolter ce qu'on a semé (po)žeti, kar smo (za)sejali
qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje

sentence² [sentəns] prehodni glagol
obsoditi

to sentence to death obsoditi na smrt

sentenciar sodbo izreči, obsoditi

sentenciar un pleito razsoditi v pravdi
sentenciar a muerte na smrt obsoditi
sentenciar en justicia sodno obsoditi
sentenciar por estafa obsoditi zaradi goljufije

sevanj|e [é] srednji spol (-a …) fizika die Strahlung (beta Betastrahlung, gama Gammastrahlung, ionizirajoče ionisierende Strahlung, jedrsko Kernstrahlung, korpuskularno Korpuskularstrahlung, Teilchenstrahlung, radioaktivno radioaktive Strahlung, rentgensko Röntgenstrahlung, sestavljeno Mischstrahlung, termično thermische Strahlung, toplotno Wärmestrahlung, ultravijolično Ultraviolettstrahlung, zavorno Bremsstrahlung); die Radiation, die Strahleneinwirkung; iz česa: die Abstrahlung
sončno sevanje die Sonneneinstrahlung
zemeljsko sevanje Erdstrahlen množina
detektor ionizirajočega sevanja das [Strahlungsmeßgerät] Strahlungsmessgerät
doza sevanja die Strahlendosis, ob obsevanju: Bestrahlungsdosis
Kirchhoffov zakon sevanja Kirchhoffsches Strahlungsgesetz
moč sevanja die Strahlungsleistung
obolenje zaradi sevanja medicina die Strahlenkrankheit
okvara zaradi sevanja medicina der Strahlenschaden
oseba, ki je umrla zaradi sevanja der / die Strahlentote
smrt zaradi sevanja der Strahlentod
učinkovanje/učinek sevanja die Strahlenwirkung
vir sevanja die Strahlenquelle
zakon sevanja das Strahlungsgesetz
varstvo/zaščita pred sevanjem der Strahlenschutz, Strahlungsschutz
stena za zaščito pred sevanjem die Strahlenschutzmauer
izpostaviti radioaktivnemu sevanju (etwas) verstrahlen
občutljiv za sevanje strahlensensibel

sfinito agg. izčrpan, onemogel:
stanco sfinito na smrt utrujen

shake^*2 [šéik]

1. prehodni glagol
tresti, stresati, pretresti, (za)vihteti, zamahniti; (o)majati
figurativno oslabiti
ameriško stresti roko, rokovati se; (po)kimati (z glavo)
ameriško mešati (karte)

2. neprehodni glagol
stresti se, tresti se, drhteti, drgetati, trepetati (with od)
(o)majati se
glasba izvajati trilerje, gostolevke

shake! ameriško sezimo si v roke! pobotajmo se!
quite shaken potrt, pobit, pretresen, presunjen
to shake a carpet iztepsti preprogo
he was much shaken by his friend's death prijateljeva smrt ga je zelo pretresla
to shake one's ears figurativno zdramiti se; opomoči si
to shake with fear (cold) drgetati od strahu (mraza)
to shake one's fists in s.o.'s face pretiti komu s pestjo, požugati komu s pestjo
his faith was shaken njegova vera je bila omajana
to shake hands with s.o. rokovati se s kom
he shook his head zmajal je z glavo
to shake one's elbow (the elbow) sleng kockati
to shake s.o. by the hand stresti komu roko, rokovati se s kom
his health is much shaken njegovo zdravje je zelo zrahljano
his hands shake roke se mu tresejo
the laughter shook him tresel se je od smeha
to shake one's sides with laughing tresti se od smeha
to shake a leg sleng plesati; hiteti
he was much shaken by (with, at) the news novica ga je zelo pretresla
to shake in one's shoes sleng tresti se po vsem telesu, drgetati od strahu
the house shook with the explosion hiša se je stresla od eksplozije
to shake a stick at s.o. groziti komu s palico
to shake s.o. out of his sleep stresti, zdramiti koga iz spanja

sick¹ [sik]

1. pridevnik
(britanska angleščina le atributivno) bolan, zbolel (of od, za)
ameriško bolan, slab, brez moči; prisiljen (nasmeh)
sleng sit, naveličan (of waiting čakanja)
sleng ki mu je slabó, ki se mu kaj gabi, studi; jezen (with na)
bolan od hrepenenja (for za)
hrepeneč, koprneč; pokvarjen (riba, jajce), ki cika (vino), nezdrav (zrak); majhne vrednosti, ki ima majhno ceno, slab
ekonomija, sleng medel, slab (tržišče); potreben popravila (o ladji)

sick and tired naveličan, sit (česa)
sick certificate zdravniško spričevalo
sick diet bolniška hrana, dieta
sick of fever vročičen
sick fund bolniška blagajna
sick headache migrena
love-sick bolan od ljubezni
sea-sick ki ima morsko bolezen
to be sick bljuvati, bruhati
he is as sick as a dog zeló mu je slabo
to be sick to death biti na smrt bolan
to be sick for s.th. mreti od koprnenja po
to go sick vojska javiti se, priglasiti se za bolnega
I felt sick slabo mi je bilo, (skoraj) bruhal sem
it makes me sick zagabi se mi, zastudi se mi, disgustira me
the ship is paint-sick ladja je potrebna prebarvanja

2. samostalnik
bolnik

the sick bolniki; (redko) bolezen, slabost
that's enough to give one the sick vulgarno človek bi bruhal ob tem

sigúren (varen) seguro ; (zavarovan) asegurado ; (gotov, zanesljiv) cierto, fidedigno

sigurna eksistenca existencia f asegurada
siguren korak paso m firme
sigurna podlaga base f sólida
sigurna roka mano f segura
sigurna smrt muerte f cierta
on ima siguren nastop (él) tiene aplomo

Sīlius 3 Sílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; njegovi poseb. znani predstavniki so:

1. A. Silius Avel Silij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.

2. T. Silius Tit Silij, višji častnik pod Cezarjem: C.

3. P. Silius Publij Silij, propretor v Bitiniji in v Pontu l. 51; l. 44 je dobil veliko dediščino, ki mu je nakopala dediščinsko pravdo (causa Siliana): Ci. ep.

4. P. Silius Nerva Publij Silij Nerva, konzul l. 20, je premagal več planinskih narodov, l. 16 Noričane in Panon(ij)ce, pozneje je bil namestnik v Hispaniji: Vell.

5. C. Silius Gaj Silij, konzul l. 13 po Kr., je bil do l. 20 po Kr. poveljnik v Germaniji, kjer je zadušil upor svoje vojske, udeleževal se je Germanikovih vojnih pohodov in se bojeval s Hati; l. 21 po Kr. je pri Avgustodunu(mu) premagal uporne Galce in Belg(ijc)e. Obtožen izsiljevanja je pred obsodbo sam naredil samomor l. 24 po Kr.: T.

6. njegov sin je bil C. Silius Gaj Silij, ki ga je cesar Klavdij zaradi zveze s cesarico Mesalino l. 48 po Kr. obsodil na smrt: Suet., T.

7. C. (ali T. Catius) Silius Italicus Gaj (ali Tit Katij) Silij Italik (25—101 po Kr.), iz znamenitega rodu, rojen najbrž v Italiki, mestu v Betijski Hispaniji, govornik, epski pesnik, avtor pesnitve o drugi punski vojni z naslovom Punica v 17 spevih, konzul l. 68 po Kr., potem upravitelj province Azija; pozneje je do svoje prostovoljne smrti (ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan, se je izstradal do smrti) živel na svojih podeželskih posestvih, kjer se je posvečal le znanosti: Plin. iun., Mart. Od tod adj. Sīliānus 3 Sílijev: negotium, villa Ci. ep.

sim-plex -plicis, adv. simpliciter (indoev. kor. *sem- (= gr. ἕν; prim. semel, similis) + *plac- (prim. du-plex] + -s)

1. enogub(en), enojen, enoter(en), enovit, enostaven, nesestavljen, ne(po)mešan, čist (naspr. duplex, mixtus, multiplex, triplex, connexus idr.): Varr., tibia H. ali fistula Cels. (naspr. duplex, multiplex), esca H., ius (omaka, naspr. duplex ius) H., cibus Plin., aqua O. čista, concretam exemit labem purumque relinquit aetherium sensum atque aurai simplicis ignem V. čistega (očiščenega) duha, simplex et directum (iter auditūs, naspr. flexuosum) Ci., simplex natura Lucr. ali simplex animi natura Ci. (naspr. mixta, connexa), natura non simplex, sed cum alio iuncta Ci., simplex natura animantis (naspr. concreta ex pluribus) Ci., simplicia verba, simplices voces Q. (naspr. verba composita, voces compositae), bruscum intortius crispum, molluscum simplicius sparsum Plin.

2. occ. enovit = poedin, edin, eden, en sam: acies Auct. b. Afr., simplici ordine urbem intrarunt L. v eni vrsti, simplicibus ordinibus instructis Auct. b. Alx., non simplex Damasichtona vulnus afficit O. ne samo ena, simplex argumentum Ter., plus vice simplici H. več kot enkrat, simpliciter dicere Hier. v ednini.

3. metaf.
a) ne raznoter (nèraznoter), ne različen (nèrazličen), enoten, enovrsten: unum est et simplex iudicium aurium Ci., simplex genus rei publicae (naspr. triplex, conflatum ex omnibus) Ci., causa (naspr. coniuncta, perplexa) Ci., simplex officium atque una est bonorum omnium causa Ci., non simplici fortuna conflictatus est N., nec via mortis erat simplex V. pot v smrt pa ni bila enotera = smrti pa ni povzročala enotera muka, quantitas simplicior, qualitas magis varia est Ci., materia simplicissima (naspr. multiplex) Q.
b) brez posebnosti bivajoč, navaden: res Ci. = brez posebne težave, necessitudo Ci. brezpogojna, quedam sunt in rebus simplicia (brez pogoja) quaedam copulata (pogojno, odvisno) Ci., magna res; et simplex est manere (sc. filium), illud anceps Ci. ep. brez nadaljnje nevarnosti, brez nevarnosti za v prihodnje, simplex mortis genus L. ali simplex mors S. fr., Sen. ph., Suet., Iust. brez posebnih muk (tj. brez mučenja, križanja idr.)
c) nezvezan, posamezen: verba (naspr. coniuncta) Ci.; adv. simpliciter preprosto, enostavno = sam(o) po sebi, sam(o) zase: verborum primum nobis ratio simpliciter videnda est, deinde coniuncte Ci.
d) naraven, neumeten, preprost: simplici myrto nihil allabores sedilis curo H., crinis O., frondibus et victu pascuntur simplicis herbae V., res aperta et simplex Ci., simplex ratio veritatis Ci., illa ἀφέλεια simplex et inaffectata Q., simplex ac nuda veritas Lact., rectae simplicesque manus (mahi, zamahi, sunki, udarci, naspr. aversae tectaeque) Q.; adv. simpliciter α) naravnost, kar, brez o(b)zira, zgolj, le, samo: simpliciter defendere, simpliciter sententiam referre Ci., simpliciter ad amicitiam petendam venisse L., ludere eum simpliciter L. β) neumetno, preprosto, brez okolišenja (okolišanja), brez slepomišenja, naravnost: frontes simpliciter positae, scaena sine arte fuit O., exponere simpliciter sine ulla exornatione Ci., simpliciter loqui Ci., simpliciter uti permutatione mercium T.
e) occ. (v nravstvenem, moralnem oziru) preprost, odkrit, odkritosrčen, pošten, brezzloben, prostodušen, naiven (prostoumen): Sen. ph., Vell. idr., animus apertus ac simplex Ci., tuum hominis simplicis pectus vidimus Ci., de viro bono quaeritur, quem apertum et simplicem volumus esse Ci., simplex et fautrix suorum regio (= incolae regionis) Ci., credebant simplices homines et religiosi L., simplex nobilitas, perfida tela cave! O., puella O., dum simplex errat in hortis (sc. virgo) O. na nič hudega misleča, plus aequo liber (= nevljudnež) simplex haberetur H., simplex Naevius, simplices Nymphae H., simplicior quis et est H., simplex cervus, animal Plin., cogitationes, curae T., verba Suet., mens simplicissima Petr., nihil simplex, nihil sincerum Ci., cum simplici homine simpliciter agerem Ci., breviter simpliciterque dicere Ci., simpliciter facere Cu., alii dissimulanter et furtim, alii simpliciter et libere Plin. iun., simpliciter et palam lusit Suet., mores quoque se inter ludendum simplicius delegunt Q., simplicius agere T., simplicissime inter nos hodie loquimur T.

Opomba: Abl. sg. nav. simplicī, le pesn. v daktilskem metru tudi simplice.

slútiti presentir; barruntar; entrever

dati kaj slutiti dejar entrever a/c
slutiti svojo bližnjo smrt presentir su muerte próxima