Franja

Zadetki iskanja

  • casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

    le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
    se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
    à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
    un film à tout casser izreden film
    conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
    ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
    casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
    casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
    casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
    se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
    casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
    se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
    casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
    casser aux gages odpustiti (iz službe)
    casser de son grade degradirati
    se casser la jambe zlomiti si nogo
    casser le morceau (figuré) priznati
    casser le morale demoralizirati
    se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
    se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
    casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
    il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
    casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
    casser sa pipe (familier) umreti
    casser les prix nenadoma znižati cene
    son ressort est cassé on nima nobene volje več
    casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
    casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
    se casser la tête beliti si glavo
    se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
    casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
    se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
    ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
    ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
    tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
    il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
    qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
    tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec
  • cattivo agg.

    1. slab, hudoben:
    un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
    cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
    buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
    una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
    avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
    oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

    2. nepošten, vreden graje:
    avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

    3. nevaren, nezdrav, slab:
    aria cattiva slab zrak
    tempo cattivo slabo vreme
    mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
    essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
    frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

    4. slab, nekvaliteten:
    merce cattiva slabo blago

    5. neprijeten:
    odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
    sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

    6. slab, neugoden:
    un cattivo affare slab posel
    farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
    aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
    essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

    7. slab, oslabel:
    cattiva memoria slab spomin

    8. zel, nesrečen:
    cattiva sorte zla usoda, nesreča
    essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

    9. slab, boleč:
    cattiva notizia slaba vest

    10. slab, hud:
    cattiva digestione slaba prebava
    tosse cattiva hud kašelj
  • cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

    1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
    a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
    b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
    c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

    2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

    Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.
  • cerrar [-ie-] zapreti (se), zakleniti (se); ograditi; zajeti; zašiti, zamašiti; zapečatiti; zaključiti; zalepiti; (do)končati; nastopiti; poteči

    cerrar la boca umolkniti, utihniti
    cerrar la mano pest stisniti
    cerrar la marcha kot zadnji korakati (hoditi)
    cerrar el ojo umreti
    cerrar los ojos zatisniti oči
    a ojos cerrados slepo
    en un (abrir y) cerrar de ojos v hipu, kot bi trenil
    cerrar el pico molčati, jezik za zobmi držati
    cerrar con alg. planiti na koga
    al cerrar el día ob nastopu noči
    hora de cerrar policijska ura
    ha cerrado la noche temna noč je že
    la puerta cierra bien (mal) vrata se dobro (slabo) zapirajo
    ir cerrando počasi se celiti
    ¡cierra, España! v napad, Španija! (star bojni klic Špancev)
    cerrarse (za)celiti se; pooblačiti se
    cerrarse en callar trdovratno molčati
  • charbon [šarbɔ̃] masculin oglje; premog; snet (pri žitu); médecine vranični prisad; kužna bula; črm, karbunkel

    charbon aggloméré, en briquettes briket
    charbon animal, de bois živalsko, lesno oglje
    charbon à dessiner oglje za risanje
    charbon(s) (pour foyers) domestique(s) premog za gospodinjstva
    charbon gratuit deputatni premog
    charbon menu, pulvérisé premogov drobiž, prah
    charbon de terre premog
    bassin masculin à charbon premogovni revir, bazen
    chauffage masculin au charbon kurjenje, gretje s premogom
    mine féminin de charbon premogovnik
    papier masculin au charbon karbonski papir
    pastilles féminin pluriel de charbon tablete živalskega oglja
    viande féminin grillée sur des charbons na žaru pečeno meso
    accumuler des charbons ardents sur la tête de quelqu'un (figuré) komu slabo z dobrim vrniti, da ga osramotimo
    être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici
    marcher sur des charbons ardents biti v delikatnem, nevarnem položaju
    faire du charbon (marine) založiti se s premogom
  • chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

    bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
    chat botté obuti maček
    chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
    chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
    chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
    c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
    œil masculin de chat ahat
    langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
    écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
    toilette féminin de chat površno umivanje
    à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
    il n'y a pas un chat žive duše ni
    il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
    avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
    avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
    acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
    appeler un chat un chat reči bobu bob
    donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
    il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
    écrire comme un chat nečitljivo pisati
    être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
    jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
    réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
    la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
    quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
    chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji
  • chausser [šose] verbe transitif obuti, obuvati (quelqu'un koga); izdelovati obutev (quelqu'un za koga)

    se chausser obuti se, obuti čevlje ali nogavice
    ce cordonnier chausse bien ta čevljar izdeluje dobro obutev
    ce soulier chausse bien ta čevelj se dobro obuva, se lepo prilega
    chausser du 40 nositi čevlje št. 40
    ces sandales chaussent large te sandale so preširoke
    je suis chaussé trop juste čevlji so mi pretesni, me tiščé
    être bien, mal chaussé biti dobro, slabo obut
    cela me chausse (familier) to mi je prav
    chausser un arbre obdati drevo z zemljo
    chausser ses lunettes natakniti si očala na nos
    (familier) voiture féminin bien chaussée avto z dobro pnevmatiko
    il n'est pas facile à chausser (figuré) njega je težko zadovoljiti
    s'enfuir un pied chaussé et l'autre nu na vrat na nos zbežati
    les cordonniers sont les plus mal chaussés (figuré) kovačeva kobila je vedno bosa; često ljudje nimajo stvari, ki bi jih zelo lahkó imeli
    se chausser d'une opinion trdovratno vztrajati pri svojem mnenju
  • chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

    chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
    chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
    chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
    chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
    chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
    chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
    chien méchant popadljiv pes
    chien de pique črni Peter (karta)
    nom masculin d'un chien! presneto!
    exposition féminin de chiens pasja razstava
    mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
    métier masculin de chien pasji poklic
    temps masculin de chien pasje, grdo vreme
    travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
    vie féminin de chien pasje življenje
    entre chien et loup v mraku
    arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
    avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
    être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
    être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
    faire le chien couchant biti lizunski
    n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
    écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
    être coiffé à la chien biti ves razkuštran
    je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
    ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
    ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
    jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
    se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
    rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
    un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
    traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
    vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
    ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
    il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
    leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
    j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
    tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
    bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
    autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto
  • chill1 [čil] samostalnik
    mraz, hlad, ohladitev
    tehnično kaljenje
    tehnično kalup za kovinske odlitke
    medicina mrzlica, prehlad
    figurativno hladnost, neprijaznost; potrtost

    to take the chill off s.th. pogreti kaj
    to catch a chill prehladiti se
    to cast a chill over (ali on) one's humour spraviti koga v slabo voljo, potreti ga
    it gives me a chill zona me spreletava
    chills and fever malarija
    water with the chill off mlačna voda
  • choix [šwa] masculin izbira, izbor; možnost izbire

    de choix izbran, prvovrsten
    de tout premier choix najbolj izbran
    de mon (ton, son et caetera) choix po svoji izbiri
    au choix na izbiro, po volji
    sans choix brez izbire
    choix de la profession izbira poklica
    choix de disques de musique classique izbor plošč klasične glasbe
    n'avoir pas le choix ne imeti izbire
    faire choix de quelqu'un, de quelque chose izbrati koga, kaj
    faire un bon, mauvais choix dobro, slabo izbrati
    porter, arrêter son choix sur quelqu'un, quelque chose koga, kaj izbrati
    n'avoir que l'embarras de choix imeti v izobilju in biti v zadregi za izbiro
  • chufa ženski spol vrsta mandlja

    tirarse una chufa slabo napraviti (izpit)
    horchata de chufas mandljevo mleko (osvežilna pijača)
  • cigarra ženski spol skržat

    cantar como una cigarra slabo peti
  • citrus samostalnik
    1. ponavadi v množini (sadež) ▸ citrus
    ožemalnik citrusov ▸ citrusfacsaró
    olupki citrusov ▸ citrusok héja
    izvlečki citrusov ▸ citruskivonatok
    aroma citrusov ▸ citrusaroma
    vonj citrusov ▸ citrusok illata
    sok citrusov ▸ citrusok leve
    olje citrusov ▸ citrusolaj
    uživanje citrusov ▸ citrusok fogyasztása
    lupine citrusov ▸ citrus héja
    vonj po citrusih ▸ citrusillat
    sok iz citrusov ▸ citruslé
    Vitamin C večina povezuje s citrusi, natančneje z limono. ▸ A C-vitamint a legtöbben a citrusokkal, pontosabban a citrommal kapcsolják össze.
    Sopomenke: agrum

    2. ponavadi v množini (drevo) ▸ citrus
    gojenje citrusov ▸ citrustermesztés
    nasadi citrusov ▸ citrusültetvények
    Kakšnega posebnega rednega obrezovanja citrusi ne potrebujejo oziroma ga slabo prenašajo. ▸ A citrusok nem igényelnek semmilyen különleges, rendszeres metszést, illetve rosszul tűrik azt.
    Sopomenke: agrum
  • coal1 [koul] samostalnik
    premog

    to blow the coals podpihovati strasti
    to carry coals opravljati ponižujoče ali neprijetno delo
    to carry coals to Newcastle vlivati vodo v morje
    ameriško hard coal antracit
    vegetable coal rjavi premog
    to haul (ali call, rake, drag) over the coals grajati, psovati
    to heap coals of fire over s.o's head poplačati slabo z dobrim, povzročiti komu slabo vest
    coal field premogovni revir
    live (ali hot, quick) coal(s) žerjavica
    to put coal on the fire naložiti premog v peč
  • cochon, ne [kɔšɔ̃, ɔn] adjectif svinjski, umazan, opolzek; masculin, féminin prašič, svinja

    ce n'est pas cochon to ni slabo, to je uvaževanja vredno
  • cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah

    à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
    à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
    au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
    au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
    avec cœur vneto
    avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
    de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
    de (tout) cœur od (vsega) srca
    de gaieté de cœur srčno rad
    par cœur na pamet
    sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
    battement masculin de cœur utripanje srca
    beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
    homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
    bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
    mal masculin au cœur (médecine) slabost
    maladie féminin de cœur srčna bolezen
    (religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
    valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
    cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
    cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
    cœur de poule mevža, strahopetec
    cœur du problème bistvo problema
    cœur de salade srčika pri solati
    arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
    je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
    je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
    avoir à cœur de prizadevati si
    il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
    il a le cœur barbouillé slabo mu je
    avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
    avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
    il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
    j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
    j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
    j'ai le cœur serré srce se mi krči
    je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
    j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
    cela me va droit au cœur to me globoko gane
    connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
    décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
    dîner par cœur biti brez obeda, večerje
    mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
    si le cœur vous en dit če to želite
    faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
    faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
    faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
    peser sur le cœur težiti srce
    je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
    prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
    se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
    (re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
    reprendre cœur zopet se opogumiti
    se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
    mon cœur saigne srce mi krvavi
    savoir par cœur na pamet vedeti, znati
    serrer le cœur stiskati, težiti srce
    soulever le cœur zbuditi gnus, stud
    tenir à cœur biti pri srcu
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
    les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato
  • colour1 ameriško color [kʌ́lə] samostalnik
    barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz
    figurativno pretveza, maska
    množina zastava; ton, prizvok

    to be in colours imeti na sebi pisano obleko
    colour bar rasna segregacija; diskriminacija
    to change colour prebledeti, zardeti
    to come off with flying colours zmagati na vsej črti
    to come out of one's true colour pokazati svoj pravi značaj
    to desert the colours dezertirati
    to feel (ali be) off colour slabo se počutiti
    to fly false colours varati pod krinko poštenosti
    fast colour obstojna barva
    fugitive colour nestalna barva
    to give colour to s.th. poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnosti
    to join the colours iti služit vojake
    high colour rdeča polt
    to hoist the colours izobesiti zastavo
    to lay on the colours too thickly pretiravati
    to lend colour to s.th. poživiti kaj
    colour line črta, ki strogo deli belce od črncev
    to lose colour prebledeti
    to nail one's colours to the mast neomajno vztrajati pri svoji odločitvi
    to paint in bright colours biti optimist
    to put a false colour on napačno razložiti
    to see the colour of s.o.'s money dobiti od koga denar
    to see things in their true colour videti stvari v pravi luči
    to stick to one's colours držati se svojih načel, ravnati po svojih načelih
    to strike (ali lower) one's colours vdati, ukloniti se
    to take one's colour from s.o. posnemati koga
    to serve with the colours služiti v vojski
    under colour of s.th. pod krinko česa
    to wear s.o.'s colours biti privrženec koga
    to sail under false colours pretvarjati se, biti licemerec
    man (woman) of colour človek, ki ni belec
  • comme [kɔm]

    1. adverbe kot, kakor; kako

    2. conjonction (ravno) ko, v trenutku ko; ker

    il pense comme moi on misli kot jaz
    comme il est grand! kako velik je!
    comme cela, comme ça tako, na ta način; potemtakem
    par un temps comme ça v takem vremenu
    comme ci comme ça (familier) tako tako, ne dobro ne slabo
    comme qui dirait tako nekako (kot); kot da bi
    j'ai aperçu comme qui dirait un éclair videl sem nekak blisk
    comme de raison, comme de juste kot je prav
    comme si kot če
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    tout comme popolnoma, prav tako kot
    (familier) c'est tout comme to je isto, to je vseeno, ni nobene razlike
    comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal
    comme j'avais faim ker sem bil lačen
    comme il faut kot treba, familier fin
    une personne très comme il faut odlična, fina oseba
    comme tout zelo, silno
    c'est gentil comme tout, cette chambre to je nekaj zelo lepega, tale soba!
    (familier) comme vous y allez! pretiravate!
    Dieu sait comme ne ve se kako
    il faut voir comme! in (to) kako!
    cela fait quelque chose comme 500 francs to znese približno 500 frankov
    comme quoi iz česar sledi; kar dokazuje; češ da
    j'arrivai comme il partait prispel sem, ko je (on) ravno odhajal
  • commencer [kɔmɑ̃se] verbe transitif začeti, začenjati; stati na začetku; načeti (kruh); nastopiti (potovanje); verbe intransitif začeti se

    commencer un débat začeti debato
    j'ai dit en commençant v začetku sem rekel
    commencer à (de) parler začeti govoriti
    je commence à en avoir assez počasi mi je tega dovolj
    cela commence mal to se slabo začenja
    commencer par écrire začeti s pisanjem, najprej pisati
    commence par apprendre ta leçon, tu feras ton devoir après najprej se nauči lekcijo, nato boš naredil nalogo
  • complessione f postava, rast:
    essere di robusta, gracile complessione biti krepke, krhke postave; biti krepko, slabo raščen