Dēlos in Dēlus -ī, acc. -on ali -um, f (Δῆλος, zdaj Dílos) Del, otoček sredi Kikladov, po mitu sprva plavajoč (erratica Delos O.), a ustaljen od takrat, ko je Latona na njem Jupitru rodila Apolona in Diano, središče Apolonovega in Artemidinega (Dianinega) bogoslužja z zelo slavnim preročiščem: Luc., Ci., N., L., V., O. idr. — Od tod adj.
I. Dēlius 3 (Δήλιος) delski: Apollo Ci., V., H., Arn. = Delius vates V., Delia dea (= Diana) H., Tellus O., Delia folia H. lovor, Del. sacerdos (= Mopsus, Apolonov sin) Val. Fl., Delia antra (preročišče) Stat., furta Stat. Apolonovo tajno ljubezensko razmerje. Od tod subst.
1. Dēlius -iī, m Delčan = Apolon: O. (z voc. Dēlie).
2. Dēlia -ae, f Delčanka = Diana: V., O.; tudi dekliško ime = Delija: V., Tib.
3. Dēlium -iī, n (Δήλιον) Delij, beotsko mestece z Apolonovim svetiščem, zgrajenim po vzoru delskega Apolonovega svetišča: Ci., L. —
II. Dēliacus 3 (Δηλιακός) delski: vasa, supellex Ci., aes (sloveča kakor korintska) Plin., signa Lamp. Subst. Dēliacus -ī, m Delčan: superari ab aliquo Syro aut Deliaco: Ci. Delčani so bili znani rejci kokoši: Varr., Col., gallinarius Del. Ci., Deliaci manu recisi Petr.
Zadetki iskanja
- Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.
1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.
2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.
3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.
4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.
5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.
6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.
7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.
8. Dem., neki učitelj petja: H.
9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).
10. neki stavbenik: Vitr.
11. neki kipar: Plin., Q.
12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.
13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod
I.
1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.
2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —
II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L. - Dēmophoōn ali skrč. Dēmophōn -ōntis, m (Δημοφόων, Δημοφῶν) Demofont,
1. Tezejev in Fajdrin sin: Ps.-V. (Culex), O., Hyg., Iust.
2. neki Enejev tovariš: V.
3. vedeževalec v vojski Aleksandra Velikega: Cu. - demora ženski spol odlog, odlašanje; zakasnitev
sin demora brez odlašanja
no admitir demora biti nujen - Dēmosthenēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Δημοσϑένης) Demosten,
1. atenski vojskovodja v peloponeški vojni, z Nikio (Nicia[s], Νικίας) vodja vojnega pohoda na Sicilijo; oba so Sirakužani ujeli in l. 413 usmrtili: Ci.
2. Demostenov sin, slavni atenski državnik in govornik iz občine Pajanije (Παιανία), roj. l. 384, umrl l. 322: Ci., N. idr. Od tod adj. Dēmosthenicus 3 Demostenov, demostenski: Aus. Adv. Dēmosthenicē demostensko: Prisc. - denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl
droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero - dernier, ère [dɛrnje, ɛr] adjectif zadnji, poslednji; skrajni; pretekli; prejšnji
du dernier zelo, skrajno
c'est du dernier ridicule! to je skrajno smešno!
jusqu'au dernier do poslednjega moža
la dernière année zadnje leto
l'année dernière preteklo leto
l'an dernier lani
ces dernières années (ta) zadnja leta, v zadnjih letih
la dernière des créatures najbolj zavrženo bitje
le dernier des imbéciles comprendrait cela največji tepec bi to razumel
en dernière analyse konec koncev
(familier) le dernier des derniers najbolj zavržena oseba
en la dernière extrémité v skrajni sili
aux dernières extrémités do skrajnosti
en dernier (lieu) nazadnje, na zadnjem mestu, na koncu, končno
faites ce travail en dernier to delo opravite na koncu!
dernière heure (figuré) zadnja poročila
le dernier cri, le dernier mot najnovejše, najpopolnejše (v svojem žanru)
le dernier jugement (religion) poslednja sodba
le dernier soupir trenutek smrti, zadnji zdihljaj
le dernier venu zadnji prišlec
une question de la dernière importance skrajno važno vprašanje
marchandise féminin de dernière qualité, de dernier ordre blago zadnje, najslabše kakovosti, vrste
arriver bon dernier nazadnje priti
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
dépenser jusqu'à son dernier sou do zadnjega dinarja vse potrošiti
être du dernier bien avec quelqu'un biti s kom zelo dober, intimen prijatelj
Paul est son dernier Pavel je njegov najmlajši sin
être habillé à la dernière mode biti oblečen po zadnji modi
mettre la dernière main à un travail dovršiti delo, opraviti končne popravke ali retuše na delu
rendre le dernier soupir izdihniti, umreti
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu poslednjo čast (na pogrebu)
la dernière fois zadnjikrat - descansar olajšati (delo); počivati, spati, odpočiti si
descansar la cabeza en los brazos glavo na roke nasloniti
descansar en alg. zanesti se na koga
sin descansar nepretrgano; brez počitka
ir a descansar iti spat
¡descanse V.! bodite brez skrbi! zanesite se na to!
¡que descanse! lahko noč! - dēserō2 -ere -seruī -sertum
1. zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), od česa ločiti se; abs.: tu repente relinquis, deseris Ci., haec duo in malis deserunt Ci., capillago deserit Tert. lasje izpadajo; z acc. rei: Lyciam deserit … Apollo V., inamabile regnum desere O.; z acc. personae: omnes noti me atque amici deserunt Ter., te deserit aetate (sčasoma) et satietate Pl., sitientem me virtutis tuae deseruisti ac reliquisti Ci., fratrem ne desere frater V.; pass.: sin a vobis deserar Ci.; pesn. in poklas. tudi s samim abl.: deseror coniuge O., desertus coniuge Pr., desertus suis ali utrisque T.; pesn. tudi z gen.: deserta natorum (= a natis) Stat.; occ. odkazano mesto zapustiti: d. legationem Icti., excubias palatii Icti.; poseb. voj. zapustiti (zapuščati) vojsko, poveljnika idr., abs. = ubežati, uteči, dezertirati: d. exercitum Ci., exercitum ducesque C., castra L., T.; abs.: Sen. ph., Q., Icti., qui deseruerant, … capitis absentes damnantur N., multi deserebant T.
2. pren.
a) čemu izneveriti se, kaj zapustiti (zapuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati): d. suum ius, negotium, officium, causam Ci., si meam vitam deseruissem Ci., rem publicam non deseram Ci., d. rem publicam libertatemque suam S., Petreius non deserit sese C. ne izgubi poguma, ne obupa nad sabo, d. inceptum V., curam belli, publica sacra L., cultum deorum non d. L., d. studia sapientiae Q.; (o stvarnih in abstr. subj.) koga zapustiti (zapuščati), včasih komu kaj poiti, pohajati: genua hunc cursorem deserunt Pl., tardius fama deseret Curium Ci., nisi me lucerna desereret Ci. = ko mi ne bi pohajalo olje v svetilki, tempus maturius quam res me deseret S. prej mi poide čas kakor snov, donec te deserat aetas (mladost) H., iam Tiberium corpus, iam vires, nondum dissimulatio deserebat T.; pass.: agri cultura deseritur Ci., causa deseritur Ci., cur honorem Caesaris deseri patimur? Ci., quod … numquam deseritur a se Ci. kar nikoli ne izgubi gibalne sile, neque is, qui optime potest, deserendus ullo modo est a nostra cohortatione, neque Ci. niti ne smemo odstopiti od spodbude … niti … ; pren.: non facundia deseret hunc nec lucidus ordo H., mensa deserit toros O. se odmakne od … ; pass.: a mente deseri Ci. glavo izgubiti, leo desertus viribus Ph. onemogel.
b) jur. α) vadimonium deserere Ci. idr. poroštvo pustiti = rok zamuditi; abs.: deserui … valetudine impeditus O. β) od kake pravne zadeve, tožbe odstopiti: d. litem inchoatam ali causam appellationis Icti.
c) α) od kakega posla odstopiti, zadevo iz rok spustiti: negotia peritura d. Icti. β) obljube ne izpolniti (izpolnjevati): promissum officium d. Icti. — Od tod
1. adj. pt. pf. dēsertus 3 (o osebah) zapuščen, osamljen: ecquis desertior? Ca. fr.; (o krajih) zapuščen, opustel, nenaseljen, neobdelan, prazen, pust, samoten: locus Ci., Q., loca C. puščave, locus desertior Ci., deserta via Ci., regio Ci., S., regio desertissima, solitudo desertissima Ci., in oras Africae desertissimas pervenisse Ci., d. fana N. podrta, planities deserta penuriā aquae S., castellum d., vici castellaque fugā cultorum deserta S., d. ager L., Gabiis desertior … vicus H., desertae villae Plin. iun.; occ. = na samem stoječ, osamljen: stipes Tib., arbores Pr.; pren.: vita deserta ab amicis Ci. brez prijateljev, ut nullius negotiatoris … reditus umquam fuerit desertior Ci. manj opažen.
2. subst. pt. pf. dēserta -ōrum, n puščave, pustinje, stepe: Mel., Plin., Libyae deserta peragro, d. ferarum V., deserta petere Cu., Fl. poiskati, d. Apuliae Sen. ph.; sg. dēsertum -ī, n: Eccl. - desníca (-e) f
1. (desna roka) destra, mano destra; bibl.
naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra cosa fa la destra
sin je sedel na očetovi desnici il figlio sedeva alla destra del padre
2. polit. destra - despacho moški spol opravljenje; rešitev (prošnje); diplomatska nota, depeša, brzojavka; sklep; pismeni ukaz; prodaja, odpošiljatev; pisarna; prodajalna; okence (v banki, na pošti itd.); gledališka blagajna
despacho de aduana carinarna, zacarinjenje
despacho cifrado, despacho en clave šifrirana brzojavka
despacho de equipajes izdaja prtljage
despacho de localidades gledališka blagajna
despacho de paquetes paketna pošta
despacho telegráfico telegram, brzojavka
tener buen despacho dobro iti v prodajo
de mal (de lento) despacho ki gre težko v prodajo
sin despacho nekuranten (blago) - despegar [g/gu] od-, raz-vezati, ločiti; od brega odriniti; vzleteti (Ietalo)
sin despegar los labios ne da bi črhnil
despegarse de alg. prelomiti s kom
despegarse del mundo odreči se svetu - Deucaliōn -ōnis, m (Δευκαλίων) Devkalion, Prometejev sin, kralj tesalske Ftije, ki se je z ženo Piro (Pyrrha) rešil iz vesoljnega potopa in nato z metanjem kamenjev ustvaril nov človeški rod: V., Hyg., Iust., nimiae Deucalionis aquae O. povodenj. — Od tod adj. Deucaliōnīus 3 (Δευκαλιώνειος) Devkalionov, devkalionski: undae O., imbres Lucan. poplavljajoče plohe, cautes Col. poet. kamenje, ki ga je metal Devkalion.
- deuda ženski spol (denarni) dolg; zadolžitev; greh, napaka
deuda flotante viseč dolg
deuda incobrable neizterljiv dolg
deuda nacional, deuda pública državni dolg
deuda perpetua neizbrisen dolg
cobrar una deuda izterjati dolg
satisfacer una deuda poravnati dolg
hacer (contraer) deudas dolgove delati
sin deudas, libre de deudas brez dolgov - devil1 [dévl] samostalnik
vrag, hudobec, zli duh; hudobnež; nesrečnež, revež; stroj za trganje krp; močno začinjena jed
between the devil and the deep sea med dvema ognjema, med Scilo in Karibdo
devil's advocate zagovornik zla, tisti, ki dela medvedjo uslugo
barrister's devil advokatov pomočnik
the devil a bit niti malo ne
blue devil otožnost
devil's bones igralne kocke
devil's books karte, hudičeve podobice
what comes under the devil's back, goes under his belly kar si pridobimo po krivici, nam ne prinese koristi; kar hudič prikveka, nima teka
to hold a candle to the devil pomagati hudobnežu, sodelovati pri zločinu
the devil may dance in his pocket nima niti počenega groša
zoologija, pogovorno devil's darning needle kačji pastir
devil's delight pretep, prepir
to give the devil his due biti komu pravičen (čeprav nam ne ugaja)
to kick up the devil's delight povzročiti veliko zmedo
as the devil likes Holy Water sploh ne, prav nič
the devil's own luck vražja sreča ali smola
lucky devil srečnik, -nica
needs must when the devil drives sila kola lomi
a devil of a go vražja stvar
the devil of a velikanski; ogromno, neznansko
to paint the devil blacker than he is smatrati za slabše kakor je v resnici; risati hudiča na steno
the devil to pay velika neprijetnost, splošno razburjenje
vojska, sleng devil's piano strojnica
to play the devil with nevarno poškodovati, uničiti, slabo s kom ravnati
poor devil revež
printer's devil tiskarski vajenec; tiskarjev kurir
pull devil, pull baker ➞ baker
to raise the devil razgrajati
the devil rebuking sin sova sinici glavana pravi
devil's smiles sončni žarki iz oblakov
devil on two sticks diabolo (otroška igrača)
the devil take the hindmost bog je najprej sebi brado ustvaril
talk of the devil and he is sure to appear ne kliči vraga
devil's tatoo bobnanje s prsti po mizi - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - diadūmenus (diadūmenos) -ī, m (gr. διαδούμενος) = diadēmātus: Sen. ph., Plin. — Kot priimek Antoninus Diadumenus Antonin Diadumen (z diademom ovenčani), sin cesarja Makrina, roj. l. 202 po Kr. in nastavljen že kot deček; umorjen l. 218: Lamp.
- diamánt diamante m
brušen diamant, nebrušen diamant diamante brillante, diamante sin labrar
črni diamant diamante negro (ali carbonado)
surov diamant diamante (en) bruto
brusač diamantov diamantista m - dictātōrius 3 (dictātor) diktatorski, diktatorjev: gladius Ci., invidia L. sovraštvo do diktatorja, fulmen, maiestas L., iuvenis L. diktatorjev sin, animadversio Vell.
- dificultad ženski spol težava, ovira, zadrega; ugovor, pomislek
sin la menor dificultad brez najmanjše težave
dar en la dificultad težavno točko zadeti
allanar dificultades odstraniti težave
causar (ocasionar) dificultades povzročiti težave
oponer dificultades delati težave
vencer (superar) dificultades premagati težave