Franja

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

šála plaisanterie ženski spol , raillerie ženski spol , bouffonnerie ženski spol , facétie ženski spol, familiarno blague ženski spol , (dovtip) mot moški spol plaisant (ali pour rire) , bon mot, boutade ženski spol

brez šale plaisanterie (ali raillerie) à part, blague à part, trêve ženski spol de plaisanterie(s), sans blague!
v šali pour rire, pour plaisanter, par plaisanterie, par raillerie
aprilska šala poisson moški spol d'avril
slaba šala mauvaise plaisanterie, plaisanterie de mauvais goût
bila je le šala ce n'était que pour rire, c'était une (simple) plaisanterie
to ni šala ce n'est pas rien (ali peu de chose)
to je bilo za šalo c'était pour rire, histoire de rire
pol za res, pol za šalo moitié sérieux, moitié plaisant; mi-figue, mi-raisin
razumeti šalo comprendre la plaisanterie, entendre raillerie
ne razumeti (nobene) šale ne pas entendre raillerie (ali plaisanterie)
šale uganjati, zbijati s kom se jouer (ali se moquer, s'amuser, se faire un jeu) de quelqu'un

šála broma f ; chanza f ; (dovtip) chiste m ; (nagajanje) burla f , fam choteo m , chunga f , guasa f

za šalo por broma
v šali en broma, en tono de broma
groba, slaba šala broma de mal gusto (ali pesada)
bila je le šala sólo era en broma
ni mi do šal no estoy para bromas
s tem ni šale no es cosa de broma
to je draga šala zame eso me cuesta un ojo de la cara
šala gre predaleč esto ya pasa de broma
pol za res, pol za šalo entre bromas y veras
pustimo šale (ob strani) ¡bromas aparte!, ¡hablemos en serio!, ¡dejémonos de bromas!
razumeti šalo, ne zameriti šale no tomar a mal una broma
nobene šale ne razumeti no entender de burlas (ali de bromas), no estar para bromas, no ser amigo de bromas
šale uganjati, zbijati s kom bromear (ali chancear ali hacer bromas) con alg

šest [é] (šêstih, šêstim, šest) sechs (dni, ljudi, tednov, mesecev sechs Tage, Menschen, Wochen, Monate)
v šestih dneh/mesecih in sechs Tagen/Monaten
šest in pol sechseinhalb
bilo nas je šest wir waren sechse/zu sechst
čez šest dni heute in sechs Tagen, heute über sechs Tage
po šest je sechs, ljudi: zu sechst
na/vsakih šest let/mesecev/tednov/dni sechsjährlich/sechsmonatlich/sechswöchentlich/sechstäglich
v šestih knjigah in sechs Bänden
ura: ob šestih um sechs, um sechs Uhr
vlak ob šestih der Sechsuhrzug
s šestimi strunami glasba sechssaitig

šést six

ob šestih à six heures
ob pol šestih à cinq heures et demie
šest tisoč six mille

šést seis

ob šestih a las seis
ob pol šestih a las cinco y media

štiri ženski spol, srednji spol množina

1. vier (štirje bratje vier Brüder, štiri sestre vier Schwestern, štiri polja vier Felder)

2.
koliko časa: štiri minute/ure/dni/tedne/mesece/leta vier/Minuten/Stunden/Tage/Wochen/Monate/Jahre
v štirih dneh/mesecih in vier Tagen/Monaten
štiri in pol viereinhalb
bilo nas je štiri wir waren zu viert
čez štiri dni heute in vier Tagen, heute über vier Tage
po štiri je vier, ljudi: zu viert
na/vsaka štiri leta/vsake štiri mesece/tedne/dni vierjährlich/viermonatlich/vierwöchentlich/viertäglich
v štirih knjigah in vier Bänden
trajajoč štiri leta/mesece/dni vierjährig, viermonatig, viertägig
ura: ob štirih um vier, um vier Uhr
deliti na štiri dele vierteilen
moleti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
pogon na štiri kolesa tehnika der Vierradantrieb, Allradantrieb
razdeliti na štiri dele vierteln, vierteilen, vieren
razdeljen na štiri dele viergeteilt, gevierteilt, geviert
figurativno tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
konferenca štirih velesil die Viermächtekonferenz
problem štirih barv das Vierfarbenproblem
med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
po vseh štirih auf allen vieren
v štirih zvezkih vierbändig
s štirimi konji vierspännig
s štirimi sedeži viersitzig
s štirimi strunami glasba viersaitig
s štirimi vrati viertürig
model s štirimi vrati der Viertürer
s štirimi zvezdicami Viersterne-
s štirimi stavki glasba viersätzig
z vsemi štirimi mit allen vieren
braniti se z vsemi štirimi sich mit Handen und Füßen wehren

štíri quatre

ob štirih à quatre heures
ob pol štirih à trois heures et demi(e)
med štirimi očmi entre quatre yeux, en tête à tête
hoditi po vseh štirih marcher à quatre pattes
stegniti vse štiri od sebe s'étendre de tout son long; s'écrouler, s'affaler épuisé

štíri cuatro

ob štirih a las cuatro
ob pol štirih a las tres y media
med štirimi očmi a solas
po vseh štirih se plaziti andar a gatas (ali a cuatro patas)
stegniti vse štiri od sebe desperezarse

tehta|ti¹ [é] (-m) stehtati

1. wiegen, wägen; vnaprej: vorwiegen

2. en kilogram ipd: (biti težak) (ein Kilo) wiegen, (ein Kilo) schwer sein
štruca, ki tehta kilogram in pol das Dreipfundbrot

ték² course; (tekmovalen) race; heat; (motorja) run, running

v téku in progress, under way, going on
v téku časa in the course of time
v polnem téku (figurativno) in full swing, in full activity
mrtev, prazen ték avtomobilizem neutral (gear)
hitri ték šport sprint
ték na pol milje half-mile race
maratonski ték marathon
štafetni ték relay race
ték čez zapreke obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
ték čez drn in strn cross-country race
ték na dolge (kratke) proge long-distance (short-distance) race
tekmovanje v téku čez zapreke steeplechase
biti v téku to be going on, to be in progress
stvar je v téku the matter is being dealt with
žetev je v polnem téku harvesting is in full swing
spraviti v ték to set in motion
spustiti se v ték to break into a run
tekmovati v téku to run a race
tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa I'll race you to the tree over there
mrtev, neodločen ték šport dead heat
prazen ték (stroja) backlash

tēmulentus 3 (tēmētum; iz *tēmōlentus; prim. abs-tēmius) pijan, vinjen, opit, opojèn, nadelan, nažgan, natrkan (naspr. sobrius): L., Ci., Plin. idr., sane pol illa temulentast mulier Ter., vox Ci., sopor Caelius ap. Q., apud Vitellium omnia temulenta T., temulentae reliquiae sumptuosissimae cenae Sen. rh.; metaf.: caesaries ambrosiā temulenta Ap. od ambrozije prepojeni, dehteči, temulenta vindemia Min.; pl. subst. tēmulentī -ōrum, m pijanci, natrkanci: Sen. ph., T.

tōcco¹ m (pl. -chi)

1. kos (kruha, mesa)

2. pren. postavna oseba:
un bel tocco di ragazza dekle in pol

točk|a⁵ [ó] ženski spol (-e …) pri točkovanju, ocenjevanju: der Punkt, der Wertungspunkt
kazenska točka šport Strafpunkt
točka v dobro Pluspunkt, Gutpunkt
minus točka/negativna točka Minuspunkt, Fehlerpunkt, Verlustpunkt
pol točke Halbpunkt
izguba točke/točk der Punktverlust
vrednost točke der Punktwert
zbirati/dobivati točke punkten, Punkte sammeln
lov na točke die Punktejagd
po točkah nach der Punktwertung, punktweise
ocena po točkah die Bewertung, Punktbewertung
poraz po točkah šport die Punktniederlage
vrednotenje po točkah die Punktwertung
zmaga po točkah šport der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
število točk die Punktzahl, šport der Punktestand, minimalno: Mindestpunktzahl, enako: die Punktgleichheit, najvišje: die Höchstpunktzahl, skupno: die Gesamtpunktzahl
z istim številom točk punkt(e)gleich
imeti isto število točk z gleichstehen mit

ton¹ [tən] samostalnik
navtika tona; tovorna prostornina ladje v tonah, nosilnost, tonaža; prostornina, ki jo izpodriva ladja; tona tovora (kot mera); tona, prostorninska mera za stvari raznih velikosti (npr. za les itd.); tona, mera za težo
pogovorno velika teža

long ton britanska angleščina 1016 kg
short ton ameriško 907 kg
metric ton metrska tona (1000 kg)
register ton registrska tona (2,83 m)
gross register ton bruto registrska tona
freight (measurement) ton tovorna tona
he has tons of money on ima denarja kot smeti
to ask s.o. tons of times neštetokrat koga vprašati
to weigh (half) a ton tehtati celo tono (pol tone), figurativno biti zelo težak

ton¹ [ó] moški spol (-a …) glasba der Ton (alikvotni Aliquotton, Oberton, glavni Hauptton, komorni Kammerton, naravni Naturton, normalni Normalton, osnovni Stammton, uglaševalni Stimmton, vodilni Leitton)
pedalni ton der Orgelpunkt
višina tona die Tonhöhe
znižanje/zvišanje za pol tona die Halbtonerniedrigung/Halbtonerhöhung
elektrika naravnalo za visoke in nizke tone die Höhen-und-Tiefenabstimmung
v visokih tonih hochtönig
izmenjevanje tonov v hitrem tempu der Lauf

toplotn|i [ô] (-a, -o) Temperatur- (čut der Temperatursinn); Wärme-, Hitze- (ekvivalent fizika das Wärmeäquivalent, izmenjevalnik/prenosnik tehnika der Wärmetauscher, Wärmeaustauscher; končič anatomija der Wärmepunkt; most die Wärmebrücke, medicina omot die Wärmepackung, pol der Wärmepol, prevodnik der Wärmeleiter, regulator der Wärmeregler, (pogonski) stroj die Wärmekraftmaschine, števec der Wärmezähler, tok fizika der [Wärmefluß] Wärmefluss, der Wärmestrom, val die Wärmewelle, črpalka tehnika die Wärmepumpe, energija die Wärmeenergie, enota die Wärmeeinheit, izguba der Wärmeverlust, izolacija die Wärmeisolierung, die Wärmedämmung, kapaciteta fizika die Wärmekapazität, lastnost Wärmeeigenschaft, naprava das Wärmegerät, nevihta das Wärmegewitter, občutljivost die Wärmeempfindlichkeit, obdelava die Wärmebehandlung, obremenitev die Wärmebelastung, odpornost die Wärmebeständigkeit, Hitzebeständigkeit, regulacija tehnika, živalstvo, zoologija die Wärmeregulation, slika das Wärmebild, stopnja/stopinja der Wärmegrad, tehnika die Wärmetechnik, vrednost der Wärmewert, zaščita der Wärmeschutz, gospodarstvo die Wärmewirtschaft, ravnotežje der Wärmehaushalt, sevanje fizika die Wärmestrahlung)
toplotno stabilen hitzebeständig
toplotno občutljiv wärmeempfindlich
toplotno odporen wärmebeständig
toplotno prepusten wärmedurchlässig
toplotno prevoden wärmeleitfähig

trāns-fugiō -ere -fūgī (trāns in fugere)

1. k sovražniku prebegniti (prebegati), uskočiti, skrivaj preiti (prehajati), prestopiti (prestopati), pobegniti, (z)bežati kam: Auct. b. Hisp. idr., ad hostes Pl., N., ad Thebanos N., ad Romanos L., Gabios, Romam L.; abs.: in obsidione servitia transfugiunt L., classem transfugisse T., eum desiderio amicae transfugisse Suet.; šalj. metaf.: pol illa (sc. arma) ad hostes transfugerunt Pl.

2. pren.: ab afflictā amicitiā transfugere Ci. nesrečne prijatelje verolomno puščati na cedilu, nam illius oculi atque aures transfugere ad nos Pl. držijo z nami.

tréba

tréba je it is necessary
kot tréba as it should be, properly, suitably
napravi to kot tréba! do it properly!
ni tréba! no need!
kaj ti tréba več? what more do you want?
če bi bilo tréba (= v potrebi) if need be
ne izostani dljè kot tréba! don't stay away longer than you need!
ni mi tréba tvojega denarja I don't need your money
tréba mi je I need, I want
to je tréba storiti this must be done
tréba je samo reči in... you have only to say the word and...
še marsikaj bo tréba napraviti there is still much to be done
ni se ti tréba bati you needn't fear (za for)
tréba bi ga bilo kaznovati he ought to be punished
ni se tréba čuditi, da... it is not to be wondered at that...
ni ti tréba skrbeti you need not trouble
tréba je delati, če hočeš uspeti you must work if you want to succeed
če je tréba, bom to jutri naredil I'll do it tomorrow, if it is necessary (ali if need be)
tréba bo še tri tedne, da končamo to delo it will take us three weeks to finish this job
pol ure nam je bilo tréba hoditi do postaje it took us half an hour to walk to the station

tri (treh, trem, tri, pri treh, s tremi)

1. drei (trije bratje drei Brüder, tri sestre drei Schwestern, tri polja drei Felder)

2.
koliko časa: tri minute/ure/dni/tedne/mesece/leta drei Minuten/Stunden/Tage/Wochen/Monate/Jahre
v treh dneh/tednih/mesecih in drei Tagen/Wochen/Monaten
čez tri dni heute in drei Tagen
|
tri in pol dreieinhalb
po tri je drei, zu drei
na vsake tri dni/tedne/mesece/leta dreitäglich/dreiwöchentlich/dreimonatlich/dreijährlich
na treh straneh dreiseitig
pas treh milj die Dreimeilenzone
do treh četrtin poln [dreiviertel] drei viertel voll
s tremi okni/krovi/ramami dreifenstrig/dreideckig/dreiarmig
v treh dejanjih dreiaktig
v treh knjigah in drei Bänden
ura: ob treh um drei (Uhr)
en, dva, tri eins, zwei, drei
tri pike ločilo: Auslassungspunkte množina
tja v tri dni figurativno in den Tag hinein, ins Blaue hinein
deliti na tri dele dreiteilen, dritteln
izgledati kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst
ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können