Franja

Zadetki iskanja

  • šestéren sextuple

    šesterno au sextuple, six fois autant (ali plus)
  • tant [tɑ̃] adverbe toliko; tako zelo; tako dolgo

    tant que tako dolgo kot; dokler
    tant que tako ... kot (tudi)
    en tant que (v svojstvu) kot; v kolikor
    si tant est que če je to tako, vzemimo da, če sploh
    tant que ça (familier) toliko
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    tant mieux, tant pis toliko bolje, toliko slabše
    tant et plus še (mnogo) več
    tant plus que moins nič manj in nič več
    (un) tant soit peu čisto malo, nekoliko
    tant (il) y a que ... naj bo to, kot hoče ...; skratka
    tant s'en faut que ... daleč od tega, da ...; ne samo, da ne, temveč še celó ...
  • tard [tar] adverbe pozno, kasno; masculin pozna dnevna ura; konec življenja

    au plus tard najpozneje, najkasneje
    sur le tard pozno zvečer; figuré proti koncu življenja
    tôt ou tard prej ali slej
    trop tard prepozno, prekasno
    trop tard d'un jour en dan prepozno
    il est, il se fait tard pozno je, pozno postaja
  • tellement [tɛlmɑ̃] adverbe takó, tako zelo

    pas tellement, plus tellement ne mnogo, ne preveč
    tellement vite que ... tako hitro, da ...
    (familier) tellement de toliko
    j'ai tellement de soucis imam toliko skrbi
    il n'est pas tellement vieux qu'il ne puisse travailler ni tako star, da ne bi mogel delati
    tellement quellement kolikor toliko, za silo
  • tem

    tem bolj d'autant plus, à plus forte raison
    tem bolje d'autant mieux
    tem slabše tant pis
    čim več, tem bolj plus … plus
  • temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

    à temps o pravem času, pravočasno
    au temps jadis nekoč, nekdaj
    avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
    avec le temps sčasoma, v teku časa
    du temps que ko
    dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
    dans peu de temps kmalu, v kratkem
    de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
    de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
    de tout temps od nekdaj, vedno
    ces derniers temps zadnje čase
    depuis quelque temps že nekaj časa
    du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
    en ce temps v tistem času, tisti čas
    en même temps istočasno, hkrati
    en peu de temps hitro
    en son temps svoj čas
    en deux temps, trois mouvements zelo hitro
    en temps normal v normalnem času
    en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
    en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
    en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
    en un rien de temps hitro, v hipu
    en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
    entre temps med tem
    par le temps qui court dandanes, v teh časih
    par un beau temps pri lepem vremenu
    (sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
    la plupart du temps skoraj vedno
    pour un temps nekaj časa, začasno
    sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
    tout le temps ves čas, neprestano
    temps d'arrêt odlog, zamuda
    temps à averse naliv
    un temps de chien pasje vreme
    temps d'épreuve preskusna doba
    temps du lieu krajevni čas
    temps lourd soparno vreme
    les temps modernes novi vek
    temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
    temps passé preteklost, nekdanjost
    temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
    temps de pluie deževje
    temps de pose (photographie) čas osvetlitve
    temps prohibé doba prepovedi lova
    temps record rekorden čas
    temps pour réfléchir čas za premislek
    temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
    temps solaire sončni čas
    le bon vieux temps dobri stari časi
    caractère masculin général du temps vremensko stanje
    emploi masculin du temps urnik
    épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
    moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
    prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
    avoir le temps utegniti, imeti čas
    n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
    il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
    il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
    vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
    le temps s'éclaircit vreme se jasni
    être de son temps iti s časom, biti sodoben
    il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
    il est grand temps skrajni čas je
    il n'est que temps čas je že
    se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
    il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
    faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
    avoir fait son temps odslužiti
    ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
    le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
    gagner du temps pridobiti na času
    perdre du temps, le temps čas izgubljati
    prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
    prenez votre temps! nič ne hitite!
    le temps presse čas pritiska, mudi se
    prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
    rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
    réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
    travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
    tromper le temps (dolg)čas preganjati
    tuer le temps čas ubijati
    chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
    faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
    le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane
  • tenable [tənabl] adjectif vzdržljiv; ki se da držati ali braniti; kjer se da stanovati

    ce n'est pas tenable to je nevzdržno
    la situation n'est plus tenable položaj je postal nevzdržen
  • tenir* [tənir]

    I. verbe transitif

    1. držati

    elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
    tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
    tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
    tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
    tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
    si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
    tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
    tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
    tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
    ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

    2. prenesti, upirati se (čemu)

    tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
    tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
    tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

    3. imeti

    tenir conseil posvetovati se
    tenir lieu de nadomeščati
    tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
    de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
    il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
    tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
    tenir la vérité imeti, vedeti resnico
    tenir un discours imeti govor
    mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
    un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

    4. zavzemati (prostor), vsebovati

    la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
    la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

    5. upravljati, voditi, voziti

    tenir un hôtel voditi hotel
    tenir le ménage voditi gospodinjstvo
    tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
    le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
    tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

    6. držati, spoštovati

    tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

    7.

    tenir en estime ceniti
    tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
    nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
    je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
    tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
    tenez-le pour dit! zapomnite si to!

    8.

    tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
    tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
    tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
    tiens! glej no!
    tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

    II. verbe intransitif

    1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

    mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
    je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
    (figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
    ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
    leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
    cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

    2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

    tenir bon vztrajati, dobro se držati
    il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
    je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
    tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

    3. biti v čem, iti v kaj

    nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

    4.

    tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
    il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
    elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
    je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
    si vous y tenez če vam je kaj do tega
    j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
    il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
    qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
    leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

    5.

    tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
    il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
    il a de qui tenir ima po kom biti tak
    cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
    en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

    III. se tenir

    1.

    se tenir à quelque chose držati se za kaj
    tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

    2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

    se tenir debout pokonci biti, stati
    tiens-toi droit! ravno se drži!
    se tenir tranquille biti miren
    se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
    une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
    se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
    il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

    3. biti, nahajati se; vršiti se

    se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
    la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

    4.

    ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
    il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

    5.

    s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
    tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
    je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

    6. držati eden drugega

    se tenir par la main držati se za roko
    dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj
  • terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

    Terre Zemlja, svet
    de terre prstén, glinast, lončen
    entre ciel et terre med nebom in zemljo
    par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
    mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
    sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
    sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
    terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
    (familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
    par voie de terre po kopnem
    terre arable orna zemlja
    terre cuite terakota, žgana glina
    terre d'élection izbrana (druga) domovina
    terre ferme kopnina, celina
    terre en friche, en jachère praha, ledina
    terre natale rodna zemlja
    terre d'os kostna moka
    terre à porcelaine kaolin
    la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
    terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
    terre végétale humus, črnica
    terre verte zeleni pas (na avtocesti)
    terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
    armée féminin de terre kopenska vojska
    fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
    tremblement masculin de terre potres
    transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
    avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
    courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
    descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
    être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
    être à terre biti izgubljen, uničen
    être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
    être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
    ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
    mettre, porter en terre pokopati
    mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
    mettre à la terre (él) vzemljiti
    mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
    perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
    prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
    remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
    se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
    revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
    tomber par terre pasti na tla
    vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)
  • tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)

    à la tête na čelu
    à tête reposée premišljeno
    de tête na pamet; iz glave
    de la tête aux pieds od glave do nog
    en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
    en tête de la liste na začetku seznama
    (en) tête à tête med štirimi očmi
    être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
    la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
    la tête basse s povešeno glavo, slepo
    la tête haute z glavo pokonci, ponosno
    par tête na glavo, na osebo
    tête à droite! glej desno!
    autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
    article masculin de tête uvodnik
    coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
    forte tête samovoljen človek
    histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
    homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
    mal masculin de tête glavobol
    mauvaise tête rogovilež
    voix féminin de tête oster, rezek glas
    tête atomique atomska glava (pri raketi)
    tête baissée s povešeno glavo, slepo
    tête folle prenapetež
    tête légère lahkomiselnež
    tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
    tête de linotte lahkomiseln človek
    tête du lit vzglavje pri postelji
    têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
    tête de mort mrtvaška glava
    tête de pont (militaire) mostišče
    avoir une petite tête biti malo inteligenten
    avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
    c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
    avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
    avoir la tête froide biti miren
    avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
    avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
    avoir mal à la tête imeti glavobol
    avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
    je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
    avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
    avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
    n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
    avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
    avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
    avoir la tête lourde imeti težko glavo
    en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
    se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
    donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
    donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
    être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
    être tête nue biti razoglav
    être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
    faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
    il est tête en l'air on je lahkomiseln
    faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
    faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
    n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
    je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
    se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
    c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
    jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
    laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
    mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
    mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
    se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
    se mettre dans la tête v glavo si vbiti
    se mettre martel en tête delati si skrbi
    monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
    se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
    perdre la tête izgubiti glavo
    piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
    prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
    risquer sa tête tvegati glavo, življenje
    rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
    vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
    je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
    tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
    tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
    la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
    (faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
    il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je
  • titre [titrə] masculin naslov, častni naslov; naslovna stran (v knjigi); napis, nadpis; označba poklica; naziv, svojstvo, lastnost; juridique pravni naslov, pravica do česa; upravičenost; commerce izkaz, list(ina), spričevalo; chimie titer; delež zlata ali srebra v zlitini; pluriel vrednostni papirji; efekti, blago, kosi

    à titre de (v svojstvu) kot
    à titre d'héritier, de comptable kot dedič, kot računovodja
    à bon titre z vso pravico
    à juste titre čisto upravičeno; z vso pravico
    à plus d'un titre v večkot enem pogledu, oziru
    à ce titre zaradi tega
    au même titre z isto pravico, enako, ravno tako
    à quelque titre que ce soit iz katerega koli razloga
    à titre d'acompte kot naplačilo
    à titre bénévole prostovoljno
    à titre définitif (za) stalno
    à titre d'essai kot poskus, poskusno
    à titre exceptionnel izjemno, izjemoma
    à titre d'exemple kot primer, za primer
    à titre gracieux, gratuit brezplačno, gratis
    à titre d'indemnité kot odškodnina
    à titre d'information za informacijo, na znanje
    à titre individuel posamezno, poedino
    à titre d'office uradno
    à titre onéreux proti plačilu, za plačilo
    à titre de prêt kot posojilo
    à titre provisoire začasno, provizorno
    à titre de réciprocité reciprocitetno, obojestransko, vzajemno
    titre sur cinq colonnes à la une naslov čez pet stolpcev na prvi strani
    titres pluriel universitaires, de noblesse vseučiliški, plemiški nazivi, naslovi
    titre de créance zadolžnica
    titre d'obligation obligacija, obveznica
    titre de permission dopustnica (listina)
    titres pluriel de transport prevozni dokumenti
    marché masculin des titres trg(ovanje) z vrednostnimi papirji
    professeur masculin en titre titularni, redni profesor
    remporter le titre dans un championnat doseči naslov prvaka v prvenstvenem tekmovanju
  • to1 [tu:, tu, tə] predlog
    (osnovni pomen k)

    1.
    (krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

    to arms! k orožju!
    to the right na desno
    from Paris to London od Pariza do Londona
    face to face iz obraza v obraz
    to his eyes pred njegovimi očmi
    next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
    shoulder to shoulder z ramo ob rami
    come here to me pridi sem k meni
    I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
    to go to the post-office iti na pošto
    I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
    he jumped to his feet skočil je na noge
    I told him to his face v obraz sem mu povedal
    to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

    2.
    (časovno) do

    five minutes to two dve minuti do dveh
    to time točno, pravočasno
    to this day do danes
    to the minute do minute (na minuto) točno
    to the last do zadnjega
    to live to a great age doživeti visoko starost

    3.
    (namera, cilj, posledica ipd.)

    as to... kar se tiče...
    to you pogovorno vam na uslugo
    a friend to the poor prijatelj revežev
    to what purpose? čemú?
    to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
    to this end v ta namen
    to my grief sorrow na mojo veliko žalost
    dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
    to the rescue na pomoč
    sentenced to death obsojen na smrt
    that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
    what is that to you? kaj te to briga?
    to come to hand priti v roke, v posest
    here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
    to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
    to tear to pieces raztrgati na kose
    would to God (Heaven)! daj bog!

    4.
    (stopnja, mera, meja)

    to the full do sitega, do mile voije
    to a high degree v veliki meri
    to a great extent v veliki meri, zelo
    to the life točno po življenju
    to a man do poslednjega moža
    to perfection dovršeno
    to a nicety na las
    to a T do zadnje pičice
    to drink to excess čezmerno piti
    they were to the number of 400 bilo jih je 400

    5.
    (pripadnost, posest)

    to my cost na moje stroške
    to my credit v mojo korist (moj plus)
    to the point k stvari (spadajoč)
    heir to his father očetov dedič
    preface to a book predgovor h knjigi
    a victim to influenza žrlev gripe
    designer to a firm risar pri neki firmi
    he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
    he took her to wife vzel jo je za ženo
    that is all there is to it to je vse in nič več

    6.
    (odnos, razmerje)

    aversion to s.th. odpor do česa
    in comparison to v primeri z
    nothing to... nič v primeri z...
    to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
    to my feeling po mojem občutku
    to my knowledge kolikor jaz vem
    to my taste po mojem okusu
    to my mind po mojem mnenju
    to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
    the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
    5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
    ten to one deset proti ena
    three to dozen tri na ducat

    7.
    (rabi za tvorbo dajalnika)

    he explained it to me razložil mi je to
    it seems to me zdi se mi
    she was a good mother to him bila mu je dobra mati

    8.
    (za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

    much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
    the time to learn čas za učenje
    to be or not to be biti ali ne biti
    I want to go želim (hočem) iti
    she came to see me obiskala me je
    there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
    what am I to do? kaj naj naredim?
    he was seen to fall videli so ga, kako je padel
    we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
    to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

    9.
    (kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

    I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
    I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)
  • tóčka point moški spol ; (pogodbe) article moški spol , clause ženski spol

    točka za točko point par point
    po točkah (šport) aux points
    glavna točka point principal (ali essentiel)
    kritična (mrtva, občutljiva, odločilna, sporna) točka point critique (mort, sensible, décisif, litigieux)
    izhodiščna točka point de départ
    kulminacijska, najvišja točka point culminant (ali le plus élevé)
    najlepša točka moment moški spol le plus brillant, apogée moški spol, familiarno clou moški spol
    svetlobna točka point lumineux, (TV) spot moški spol, tache lumineuse
    do neke točke jusqu'à un certain point
    na mnogih točkah sur de nombreux points, à beaucoup d'égards
    premakniti se z mrtve točke passer (ali franchir) le point mort, surmonter le point critique, sortir de l'impasse
  • tolerō -āre -āvī -ātum (prim. tollō) nositi, prenašati

    1.
    a) držati: aliquem sinu, gremio suo Ap. v naročju; metaf. o neživih subj.: mensula cenae totius honestas reliquias tolerans Ap.
    b) prenesti (prenašati), zdržati, udržati (težo): aquilae ipsae non tolerantes pondus apprehensum unā merguntur Plin.; metaf. (o stvareh): sesquipedalis paries non plus quam unam contignationem tolerat Plin.

    2. metaf.
    a) prenesti (prenašati), presta(ja)ti, strpeti, pretrpe(va)ti, (v)zdržati, prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): hiemem, militiam Ci., famem aliquā re C. narediti znosno, (o)lajšati si, zmoči (zmagati), sitim aestumque, frigora atque inediam T., tributa Ci. ali sumptūs Ter., Ci. inopiam S.
    b) vzdrževati, ohranjati, hraniti, prehranjevati: vitam tolerare C., V., T., Vell. borno živeti, životariti, quos corpora equorum toleraverant T. ki so se bili hranili s konjetino (konjskim mesom), equitatum, equos C.
    c) podpirati, lajšati, delati kaj znosno: alicui egestatem Pl., paupertatem heri et meam servitutem Pl.
    d) occ. (z)držati: frumentum se exigue XXX dierum habere, sed paulo etiam longius tolerari posse parcendo C., in penatibus isdem T.
    e) zadostiti (zadoščati) čemu, izpolniti (izpolnjevati) kaj: sua moenia (= munia, dolžnosti) Pl. silentium Ap. trdno molčati. Od tod
    a) gerundiv tolerandus 3 ki se da (ki ga je moč) prenesti (prenašati), znosen, vzdržljiv, sprejemljiv: non tolerandae condiciones L. neznosni.
    b) pt. pr. tolerāns -antis prenašajoč, trpeč, potrpežljiv, vztrajen; kot pt. z acc.: dominum aemulum non tolerans T.; kot adj. relat. z gen.: Col. idr., corpus laborum tolerans T. težave (napore) zlahka prenašajoče, navajeno težav (naporov); abs.: iners domi, bello tolerantior Aur.
    c) pt. pf. tolerātus 3 znosen, lahkoten: tanto toleratiora (po novejših izdajah laetiora) capesseret T. Adv. toleranter

    1. potrpežljivo: dolorem pati Ci., illa ferre Ci. ep.

    2. znosno, sprejemljivo: anniculae fecunditatem poscuntur, tolerantius tamen bimae Plin.
  • tóliko autant, tant, tellement

    dvakrat toliko deux fois autant
    še enkrat toliko encore une fois autant
    toliko bolj (več) d'autant plus
    toliko manj d'autant moins
    toliko bolje (slabše) tant mieux (pis)
    toliko da à peine
    toliko da ni padel il s'en est fallu de peu qu'il ne tombât, il a failli tomber
    kolikor toliko plus ou moins, tant bien que mal
    v toliko sur ce point
    toliko ljudi tant de monde
    toliko stvari tant (ali tellement) de choses
    kolikor glav, toliko mnenj autant de têtes, autant d'avis
  • tôt [to] adverbe kmalu; zgodaj; vieilli hitro

    plus tôt prej
    trop tôt prekmalu, prezgodaj
    le, au plus tôt kar najprej, čim prej
    tôt ou tard prej ali slej
    un jour plus tôt en dan prej
    il ne viendra pas de si tôt ne bo prišel tako kmalu
    mon travail seru terminé dans 15 jours au plus tôt moje delo ne bo končano pred dvema tednoma
    se lever tôt zgodaj vsta(ja)ti
    il a tôt fait d'apprendre à nager (kar) hitro se je naučil plavati
    nous n'étions pas plus tôt rentrés qu'il fallut repartir nismo se še dobro vrnili, ke smo že morali zopet na pot
    le plus tôt sera le mieux! čim prej, tem bolje!
    ce n'est pas trop tôt! je že čas! no, končno!
  • totaliser [-ze] verbe transitif sešteti; skupaj zbrati

    cette équipe a totalisé le plus grand nombre de points to moštvo je zbralo, doseglo največje število tcčk
  • toujours [tužur] adverbe vedno, še vedno; zmeraj, stalno, neprestano; vsaj; vendar

    comme toujours kot vedno
    depuis toujours (že) od nekdaj
    toujours plus ... toujours moins vedno bolj (več) ... vedno manj
    toujours plus nombreux vedno, vse številnejši
    pour toujours za vedno
    il n'est toujours pas parti še vedno ni odpotoval
    le public de toujours vedno ista publika
    cause toujours! kar govôri!
    (familier) il peut toujours courir, se fouiller ... naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dobil (dosegel, ne bo uspel)
    toujours est-il que ... vendarle, vsekakor je gotovo (drži), da ...
    personne ne voulait y croire, toujours est-il que c'est arrivé nihče ni hotel tega verjeti, a se je vendarle zgodilo
    c'est toujours ça, c'est toujours autant de pris vsaj to
    il a pris une seule truite; c'est toujours ça! ujel je eno samo postrv; vsaj to!
    Qui a dit cela? - Ce n'est pas moi, toujours! Kdo je to rekel? - Jaz pač (vsekakor) ne!
  • tour2 [tur] masculin obod; obseg; krog; kolobar; obrat, krožno gibanje; pot, potovanje, tura; vrsta, red; sport runda; krivina; figuré dejanje; izraz, način izražanja; stružnica; vrtljiva omara valjaste oblike

    tour à tour, à tour de rôle po vrsti, po redu, eden za drugim, izmenoma
    à tour de bras z vso silo
    en un tour de main v hipu, hipoma
    tour de cou ovratna ruta, šal, krznen ovratnik
    tour de gorge ovratnik
    tour d'adresse spretno dejanje (npr. akrobacija)
    tour de chant repertoar (pevca, pevke)
    tour de force izredno dejanje, podvig; preizkušnja moči in spretnosti
    tour de hanches, de poitrine, de taille obseg bokov, prsi, stas
    tour de reins trganje, bolečine v križu
    le Tour de France vsakoletna velika kolesarska dirka po Franciji
    tour du monde potovanje okoli sveta
    petit tour à la campagne majhen izlet na deželo
    nombre masculin de tours število obratov
    c'est mon tour jaz sem na vrsti, vrsta je na meni
    à qui le tour? kdo je na vrsti?
    chacun son tour vsi po vrsti
    votre tour viendra tudi vi boste prišli na vrsto
    fait au tour (figuré) tog, umeten, brez življenja
    accorder le tour de faveur à quelqu'un koga najprej odpraviti
    avoir de bons tours dans son sac biti prebrisan
    donner le premier tour de manivelie (film) začeti filmati
    faire le tour de quelque chose obiti kaj, iti okrog, okoli česa; prepotovati, prevoziti
    faire le tour de la situation pregledati položaj
    faire un tour d'horizon dobiti splošen, celoten pregled (tudi figuré), orientirati se
    faire un (petit) tour au bois iti na kratek sprehod v gozd
    faire le tour de France prepotovati Francijo
    fermer une porte à double tour dvakrat zakleniti vrata (zavrteti ključ v vratih)
    il s'invite plus souvent qu'à son tour pusti se povabiti češče, kor je na vrsti (kot bi bilo primerno)
    le tour est joué končano je
    jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
    cela vous jouera des tours to vam bo škodilo
    je riais et pleurais tour à tour eno za drugim sem se smejal in jokal
  • tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

    se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
    se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
    verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
    faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
    tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
    tourner le bouton prižgati luč
    tourner bride (figuré) presedlati
    tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
    tourner un compliment napraviti (lep) poklon
    tourner une difficulté izogniti se težavi
    tourner une loi obiti zakon
    tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
    tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
    tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
    tourner l'ennemi obiti sovražnika
    tourner un film vrteti, snemati film
    faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
    faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
    tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
    il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
    tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
    tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
    tourner une sauce (krožno) mešati omako
    tourner les souliers pošvedrati čevlje
    tourner les talons peté pokazati, popihati jo
    tourner la tête pogledati nazaj
    tourner tout en mal vse v slabo obrniti
    tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
    tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
    verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
    tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
    tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
    tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
    il tourne cœur srce je adut
    la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
    silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
    cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
    le temps tourne au froid vreme postaja hladno
    le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
    cela tournera à son honneur to mu bo v čast
    tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
    la tête me tourne v glavi se mi vrti
    tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
    il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
    il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
    tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
    tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
    (populaire) tourner de l'œil omedleti
    tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
    tourner à vide (automobilisme) teči prazen
    j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
    se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
    je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
    il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
    se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
    se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)