Franja

oskŕba supply; provision; nursing; (s hrano) board; (vzdrževanje) maintenance, care for, (z živili) purveyance

oskŕba z elektriko, energijo power supply
oskŕba z vodo water supply
oskŕba s toplo vodo hotwater supply
polna oskŕba board and lodging, full board, maintenance, (v hotelu) full board
plača in vsa oskŕba pay (ali wages pl) and all found
oskŕba z živili food supply
otrok je v dobri oskŕbi the child is well looked after
biti v zdravniški oskŕbi to be under medical treatment (ali pogovorno under the doctor)
dati otroka v oskŕbo to entrust a child to someone's care
imeti polno oskŕbo to be provided with board and lodging

ȍsmoro, ȍsmero štev. osmero: ima osmoro djece ima osem otrok; došlo je njih osmoro prišlo jih je osmero, moških in žensk

ostrašíti intimider, etfrayer, épouvanter, apeurer, effaroucher, faire peur à quelqu'un, faire trembler quelqu'un

ostrašiti otroka effrayer (ali épouvanter) un enfant
poskusiti ostrašiti nasprotnika chercher à intimider (ali effrayer) un adversaire
ostrašeni otrok je zajokal l'enfant apeuré s'est mis à pleurer

otépati, otêpsti battre, débarrasser de, chasser de; repousser, refuser; agiter

otepati se se débattre, essayer de se débarrasser de, se défendre, résister à
otepati žito battre les céréales
otepati neumnosti (figurativno) dire des bêtises
otepati se z vsakdanjimi skrbmi se débattre avec ses soucis quotidiens
otepati se z angleščirto s'échiner (ali se donner beaucoup de mal) avec son anglais
besno se otepati se débattre comme un beau diable (ali un forcené)
otrok se otepa zdravil l'enfant repousse (ali refuse) les médicaments
pes je veselo otepal z repom le chien agitait joyeusement sa queue
sneg otepati s čevljev faire tomber la neige de ses souliers

otroci [ô] množina ➞ → otrok

otróci children pl; little ones pl; (potomstvo) issue, progeny, descendants pl, offspring

brez otrok childless, without issue
prijatelj otrok a friend of children
evakuacija otrok na deželo evacuation of children to the country
vzgoja otrok education of children
znižanje (voznine ipd.) za otroke reduction for children
otróci in norci govoré resnico children and fools tell the truth

otrôček (-čka) m dem. od otrok bambino

otročíček (-čka) m dem. od otrok bambino, bimbo, piccino; pog. mimmo, pupo; knjiž. infante, fantolino, pargoletto; pejor. piscialetto

otróški infant, infantile, infant's, childish; child's

otróška doba childhood, infancy
zgodnja otróška doba babyhood
otróška soba nursery
otróški voziček perambulator, VB pogovorno pram
otróški vrtec infant school, kindergarten
otrok v otróškem vrtcu infant
dnevno otróško zavetišče day nursery, crèche
otróška paraliza infantile paralysis

oublier [ublije] verbe transitif pozabiti, zanemariti, spregledati

oublier une date pozabiti, spregledati datum
oublier l'heure pozabiti na uro, na čas
faire oublier zasenčiti
mettre quelque chose au rang des péchés oubliés ne več misliti na kaj
s'oublier spozabiti se; hoté zanemariti svoje interese, pozabiti na čas (uro); priti v pozabo; pozabiti nase, ne misliti nase; familier ponesnažiti se, opraviti svojo potrebo
l'enfant s'est oublié otrok se je ponesnažil

out³ [áut] predlog
iz, ven, izven, zaradi

from out iz, izven
out of doubt nedvomno
to be out of one's depth ne znati dovolj; prevzeti se
to be out of a thing ne imeti več česa, zmanjkati
to bo out of it ne imeti pojma, ne biti vključen
out of breath zadihan
out of fashion (ali date) zastarel
out of doors zunaj
out of keeping with neharmoničen, neprimeren
out of order pokvarjen
out of patience pri kraju s potrpljenjem
out of place ne na pravem mestu, neumesten
out of the ordinary nič posebnega
out of pocket na izgubi
out of print razprodan (knjiga)
out of the question nemogoče, ne pride v poštev
out of shape izmaličen, v slabi kondiciji
out of sorts razdražljiv, siten
out of step ne v koraku s kom ali čim
times out of number neštetokrat
two out of three dva od treh
out of the way odročen, nenavaden
out of wedlock nezakonski, ne v zakonu (otrok)
out of the woods izven nevarnosti
out of work brezposeln
out of one's own head sam od sebe, na svojo pobudo
ekonomija out of stock razprodan, ne več na zalogi
ekonomija to take out of bond vzeti blago iz carinskega skladišča

paglavec samostalnik
1. zoologija (žival) ▸ ebihal
2. lahko izraža negativen odnos (nagajiv otrok) ▸ csibész, csirkefogó, lókötőMali paglavec se je raje igral in potepal, kot da bi vadil. ▸ A kis csirkefogó inkább játszott és csavargott, mintsem gyakorolt volna.

pal|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija

1. na roki: der Daumen
otrok, ki sesa palec der Daumenlutscher
sesati palec den/am Daumen lutschen
debel kot palec daumendick
odtis palca der Daumenabdruck
sesanje palca das Daumenlutschen
za širino palca um Daumenbreite
figurativno preko palca Pi mal Daumen
figurativno iz palca izsesan aus der Luft gegriffen

2. na nogi: die große Zehe

pampino m

1. list vinske trte

2. pren.
assai pampini poca uva veliko kokodakanja, malo jajc; mnogo babic, kilav otrok

pariō² -ere, peperī, partum, toda paritūrus (iz *p_er-i̯ō; indoev. kor. *per- roditi (menda povezan s kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), v lat. pars, gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je), prim. skr. pr̥thuka- otrok, tele, mladič, skot, gr. πόρις, πόρτις, πόρταξ tele, telica, stvnem. far, farro, nem. Färse telica, lit. periù valim = sedim na jajcih, lat. partus, Propertius (= „Negodnik“ = prezgodaj rojen otrok)) „na dan spravljati“, in sicer

1. (po)roditi (rojevati) (o ženskah); (s)kotiti, povreči, storiti, nesti, drstiti se, ikriti se (o samicah živali): Ca., Macr., Latona Deli Apollinem Dianamque peperit Ci., p. sine obstetricis operā, sine doloribus Pl., quā nocte Olympias peperit Cu., Lucinam in pariendo invocant Ci., p. equuleum L., animal Plin. (o kitu) žive mladiče, ova Ci. nesti, parere Plin. (o ribah) drstiti se, ikriti se, o drugih živalih tudi (s)kotiti, povreči, storiti; pt. pf. subst. (kot dep.) parta -ae, f „ki je rodila, porodivša“, porodnica: Col.

2. (redko o moškem spolu) (za)ploditi, oploditi (oplojevati), zaroditi: Caecil. ap. Non., leo pariet Poeta ap. Q.

3. metaf.
a) roditi, ploditi, ustvariti (ustvarjati): fruges et reliqua, quae terra pariat Ci., o philosophia, tu urbes peperisti Ci., ligna putrefacta pariunt vermiculos Lucr.; occ. iznaj(deva)ti, izumiti (izumljati), izmisliti (izmišlj(ev)ati) si: verba Ci., quae tota ab oratore pariuntur Ci., fabulae Scalam peperēre Iust.
b) pridobi(va)ti (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) (se), pripraviti (pripravljati) (si): consulatum, sibi laudem Ci., fructum labore Ci., virtute sibi tyrannidem N., victoriam ex hoste L., gratiam apud aliquem L. ali ab aliquo S. fr., sibi amicitiam cum aliquo N., paritur pax bello N., quidquid partum est Sen. ph. vse pridobitve, vse osvojitve; adj. pt. pf.: partus honor V. pridobljena, parta bona Ci., male partae opes Suet.; subst. partum -ī, n pripravek, zaloga: agricolae parto fruuntur V.; večinoma pl. parta -ōrum, n pridobljeno = pridobljeno premoženje, pridobitve: patris mei bene parta Ter., male parta male dilabuntur Naev. ap. Ci., parta viri retinere, amittere S., propter annonae caritatem ante parta consumpsisse Auct. b. Afr., parta a Lucullo T. ali parta retinere T. osvojitve.
c) occ. roditi (rojevati) = prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu kaj, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti (skupiti) kaj: discidium Lucr., odium Ter., dolorem Ci., ne quam suspicionem pareret N., invidia virtute parta Ci., letum sibi manu parare V. smrt si zadati, narediti samomor.

Opomba: Fut. I paribis: Pomp. ap. Non.; inf. parīre: Enn. ap. Varr., Pl. fr.; cj. impf. pariret: It.

pas¹ [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

au pas korakoma
à chaque pas pri vsakem koraku
à deux pas d'ici čisto blizu
pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
(tout) de ce pas takoj, neposredno
sur le pas de la porte na pragu
pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
Pas de Calais Calaiska vrata
pas de charge (militaire) naskočni korak
pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
de course (militaire) tek
pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
pas de l'oie (nemški) paradni korak
pas de vis navoji na vijaku
faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
mauvais pas (figuré) stiska
mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
j'y vais de ce pas takoj grem tja
aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
changer le pas menjati korak
doubler le pas podvojiti korake
emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
faire les cent pas sem in tja hoditi
faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
marcher d'un bon pas hitro iti
marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
se mettre au pas (figuré) iti s časom
mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
ouvrir le pas začeti ples
passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
précipiter ses pas pohiteti
presser, hâter le pas pospešiti korake
ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
ralentir le pas iti počasi
regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
(re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
sauter le pas premagati oviro; umreti
sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek

pásti¹ (padem) to fall; to drop; to slump; to tumble; to decrease, to decline; (vpliv) to wane; to ebb; (cene) to go down, to depreciate; to sink

pásti s konja to fall off (ali from) a horse, to be spilled, to come a cropper; (z višine) to topple down
pásti v boju to fall in action; (strel) to be heard; (v šoli) to do badly, to come down; (pri izpitu) to fail, to be ploughed
padel je na bojnem polju, na bojišču he was killed on the battlefield
pásti komu v besedo to interrupt someone
pásti po dolgem in širokem na tla to fall spread-eagled on the floor
pásti komu na hrbet to attack someone from behind, to stab someone in the back
pásti v oči to catch the eye
padel je z drevesa he fell from a tree
pásti v nezavest to faint, to swoon
pásti na nos to fall on one's face
padel sem v nemilost pri njem I lost his favour
padel je na izpitu he failed his examination
kocka je padla (figurativno) the die is cast
pásti na noge (tudi figurativno) to land on one's feet
pásti na zemljo to fall on the ground
novoletni dan pade na četrtek New Year's Day falls on a Thursday
otrok je padel the baby has fallen over (ali has had a tumble)
nizko pásti, globoko pásti (figurativno) to come down in the world, to sink low
to mi je padlo v naročje (figurativno) I got it without effort (ali without exertion)
padlo mi je na pamet, na um it suddenly struck me, it mashed through my mind, the thought struck me
pásti v pozabo to fall into oblivion, to fall into disuse
padla mu je okoli vratu she embraced him, she threw her arms round his neck
pásti na kolena to kneel down
pásti na kolena pred... to fall on one's knees before..., to prostrate oneself before...
padel je sovražniku v roke he fell into the hands of the enemy
to mi je kot z neba padlo (figurativno) it came as a windfall to me, it came like a godsend to me
sekira mi je padla iz rok the axe dropped from my hand
sekira mu je padla v med (figurativno) he sees his most fervent desires fulfilled, he is favoured by luck
pásti v nemilost to fall into disfavour
pásti v zmoto to fall into error
pásti pod zakon to come under a law, to fall within the scope of a law
zastor je padel the curtain has dropped
vlada je padla the government has been overthrown
nisem na glavo padel (figurativno) I am no fool
jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) like father, like son
pazi, da ne padeš! mind you don't fall!

patapouf [patapuf] masculin, familier neokreten človek

un gros patapouf debel, težak otrok; interjection štrbunk!

pecūniōsus 3 (pecūnia)

1. denaren, petičen, premožen, bogat, imovit: feminae pecuniosiores Suet., homo pecuniosissimus Ci., pecuniosa orbitas et senecta T. bogastvo v starosti brez otrok; subst. pl. pecūniōsi -ōrum, m denarniki, petičneži, bogataši: pecuniosi et locupletes Ci.

2. act. ki bogati, bogateč: artes Mart.

pèlene pȅlēnā ž mn. plenice: izaći iz pelena odrasti iz plenic; od pelena od otroštva; biti u pelenama biti v plenicah, biti otrok