Franja

Zadetki iskanja

  • sédem sept

    ob sedmih à sept heures
  • sédem (sêdmih) numer.

    1. (v sam. in prid. rabi) sette:
    sedem otrok sette figli
    deček sedmih let un bambino di sette anni
    Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
    ura je sedem sono le sette
    koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
    bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
    zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

    2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
    sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
    že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. sedem modrih i sette savi
    muz. sedem ključev setticlavio
    bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
    šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • sédem siete

    ob sedmih a las siete
  • sedemdesetletnica samostalnik
    1. (sedemdeseta obletnica) ▸ hetvenedik évforduló
    praznovati sedemdesetletnico ▸ hetvenedik évfordulót ünnepel
    razstava ob sedemdesetletnici ▸ hetvenedik évforduló alkalmából szervezett kiállítás
    sedemdesetletnica obstoja ▸ fennállás hetvenedik évfordulója
    sedemdesetletnica delovanja ▸ működés hetvenedik évfordulója
    Avtobiografija je izšla ob avtorjevi sedemdesetletnici.kontrastivno zanimivo Az önéletrajz a szerző hetvenedik születésnapjára jelent meg.
    Onkološki inštitut te dni praznuje svojo sedemdesetletnico delovanja. ▸ Az onkológiai intézet ezekben a napokban ünnepli a működésének hetvenedik évfordulóját.

    2. (sedemdesetletna ženska) ▸ hetvenéves
    Najmlajši pohodnik, ki je imel okoli dve leti, se je na poti pustil nositi, najstarejša pohodnica je bila sedemdesetletnica.kontrastivno zanimivo A legfiatalabb, két év körüli túrázó útközben hagyta magát vinni, a legidősebb túrázó pedig egy hetvenéves hölgy volt.

    3. ponavadi v množini (ženska, stara med 70 in 79 let) ▸ hetvenes
    Dolga, pletena jopica skrije kakšen odvečen kilogram okrog pasu, bokov in stegen, v njej pa so enako dobro videti trideset-, petdeset- in sedemdesetletnice. ▸ A hosszú, kötött kardigán elrejti a derék és a csípő körül, valamint a combokon lerakódott néhány pluszkilót, és ugyanolyan jól áll a harmincasoknak, az ötveneseknek és a hetveneseknek is.
  • sedemnájsti (-a -o) numer. diciassettesimo; diciassette:
    v sedemnajstem letu je a diciassette anni, all'età di diciassette anni
    predavanje je ob sedemnajstih la conferenza è alle 17
    hist., voj. 17. pešpolk 17o reggimento di fanteria (in cui servivano soldati sloveni)
    sedemnajsto stoletje il secolo 17o, il seicento
  • sedéti to sit, to be sitting, to be seated; (ptice) to perch; (na jajcih) to hatch

    sedéti s spodvitimi nogami to sit cross-legged
    sedéti ob kom to sit beside someone, to sit by someone's side
    sedéti pri mizi to sit at table
    dobro sedi na konju he has a good seat
    sedéti slikarju to sit for a painter
    vedno sedi pri knjigah he is always bent over his books
    vedno doma sedi he is a stayat-home, he leads a sedentary life
    sedéti in lenariti to sit idle
    sedéti v zaporu to be in prison, to be imprisoned, to be confined, to undergo one's term of punishment, to serve one's sentence; pogovorno to do time; žargon to do bird
    sedéti na trnih, kot na šivankah to be on tenterhooks
    sedéti na ušesih (figurativno) to be deaf to, not to listen to, to be inattentive
  • sêdmi septième

    sedmi marec le sept (7) mars
    Karl VII. Charles VII (sept)
    ob sedmi uri, ob sedmih à sept heures
  • sêdmi (-a -o) numer. settimo (7o, VII); sette:
    sedmi v mesecu il sette del mese
    danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
    predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
    pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
    kovati v sedmo nebo portare alle stelle
    predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
    alp. sedma stopnja settimo grado
    rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
    sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare
  • semafór

    železniški semafor semáforo m de ferrocarril
    cestni prometni semafor luz f del tráfico, semáforo m (de tráfico)
    utripajoči semafor semáforo intermitente
    voziti skozi križišče ob rdečem semaforju pasarse un semáforo en rojo
  • separácija (-e) f

    1. mont. cernita:
    separacija ob izkopu cernita di cantiere
    ročna, magnetna separacija cernita manuale, magnetica
    fiz. separacija z ultracentrifugo ultracentrifugazione

    2. (ločevanje, osamljenje) separazione, isolamento
  • sesésti se to collapse

    ob novici sem se skoraj sesedel the news fairly bowled me over
    od začudenja bi se bil skoraj sesedel you could have knocked me down with a feather
  • seveda [é]

    1. (se razume) natürlich, selbstverständlich, freilich; (zagotovo) [gewiß] gewiss; (jasno da) klar

    2.
    Da, seveda! O ja, natürlich!; Freilich!; [Gewiß] Gewiss doch!; Allerdings!

    3.
    seveda/seveda pa freilich, jedoch, allerdings

    4. (kajpak) allerdings

    5.
    seveda! ga poznam ipd.: und ob! (ich ihn kenne)
  • skakalec s palico stalna zveza
    šport (športnik) ▸ rúdugró
    nastop skakalca s palico ▸ rúdugró szereplése
    Sopomenke: skakalec ob palici
  • skakalka s palico stalna zveza
    šport (športnica) ▸ rúdugró
    Sopomenke: skakalka ob palici
  • skála1 (-e) f

    1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
    pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
    od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
    previsna skala roccia a strapiombo

    2. pren. roccia;
    skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
    načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
    jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi
  • skandirati glagol
    1. (vzklikati) ▸ skandál
    občinstvo skandira ▸ közönség skandál
    V Sloveniji se redko zgodi, da občinstvo skandira, zlasti je to redko na koncertih klasične glasbe. ▸ Szlovéniában ritkán fordul elő, hogy a közönség skandál, különösen a komolyzenei koncerteken.
    publika skandira ▸ publikum skandál
    navijači skandirajo ▸ szurkolók skandálnak
    skandirati ime ▸ nevet skandál
    Ko je prišel, so vsi vstali in ob glasbi skandirali njegovo ime. ▸ Amikor megérkezett, mindenki felállt, és az ő nevét skandálta, zenével a hattérben.
    skandirati gesla ▸ jelmondatokat skandál
    skandirati slogane ▸ szlogeneket skandál
    Protestniki so skandirali slogane, kot so: "Luke ne damo!" ▸ A tüntetők szlogeneket skandáltak, például hogy „Lukát nem adjuk!”.
    navdušeno skandirati ▸ lelkesen skandál
    glasno skandirati ▸ hangosan skandál
    žaljivo skandirati ▸ sértően skandál
    bučno skandirati ▸ üvöltve skandál
    Navijači so na stadionu skandirali: "Naj ostane, naj ostane!" ▸ A szurkolók a stadionban azt skandálták, hogy: „Maradjon, maradjon!”
    "Mate, Mate, navijamo zate," so skandirali ljubitelji boksa. ▸ „Mate, Mate, szurkolunk neked” – skandálták a bokszrajongók.

    2. (o podajanju pesmi) ▸ skandál
    učenec skandira ▸ tanuló skandál
    skandirati pesem ▸ verset skandál
    Mnoge učiteljice še vedno učijo otroke skandirati pesmi. ▸ Sok tanárnő még mindig úgy tanítja a gyerekeket, hogy skandálják a verset.
    skandirati verz ▸ verset skandál
    Vse več avtorjev "repa", poje ali vsaj skandira svoje verze. ▸ Egyre több rapszerző énekli vagy legalábbis skandálja a saját verseit.
  • skok2 [ô] moški spol (-a …) šport der Sprung, das Springen (figurativni Figurensprung, konjski/skakačev - pri šahu Rösselsprung, čez konja Pferdspringen, čez kozo Bockspringen, iz stoje na rokah Handstandsprung, na cilj Zielsprung, na glavo Kopfsprung, Hechtsprung, na noge Fußsprung, na noge skrčeno Paketsprung, naprej Vorwärtssprung, na smučeh Skisprung, ob palici Stabhochsprung, prednožno Winkelsprung, raznožno Grätschsprung, skrčno Hocksprung, sonožno Strecksprung, s padalom Fallschirmsprung, v daljavo Weitsprung, v stran Seitensprung, v višino Hochsprung, z mesta Standsprung, z obratom Kehrsprung, škarjasti Schersprung, vzvratni Rückwärtssprung)
    vijačni skok die Schraube
    … skoka Sprung- (dolžina die Sprungweite, met iz skoka der Sprungwurf, višina die Sprunghöhe)
    skakališče za skok v višino die Hochsprunganlage
    bazen za skoke das Sprungbecken
    skoki množina das Springen
    (figurni Kunstspringen, likovni Stilspringen, s stolpa Turmspringen, v vodo Wasserspringen, z deske Brettspringen, smučarski Skispringen, Schispringen)
    tekmovanje v skokih der Sprungwettbewerb
  • skok s palico stalna zveza
    šport (atletska disciplina) ▸ rúdugrás
    kvalifikacije skoka s palico ▸ rúdugrás selejtezője
    rekorder v skoku s palico ▸ rúdugrás világcsúcstartója, világcsúcstartó rúdugró
    rekordeka v skoku s palico ▸ rúdugrás világcsúcstartója, világcsúcstartó rúdugró
    rekord v skoku s palico ▸ rúdugrás-világcsúcs
    zmagati v skoku s palico ▸ rúdugrásban győz
    ženski skok s palico ▸ női rúdugrás
    moški skok s palico ▸ férfi rúdugrás
    Sopomenke: skok ob palici
  • skomína navadno pl

    skomíne unpleasant sensation caused by bitter taste or fear; (poželenje) desire; longing for
    delati komu skomíne to make someone's mouth water (po for)
    skomíne me obhajajo ob tem it makes my mouth water
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo