Franja

deinceps (dein[de] in capere)

I. sprva adj. z gen. deincipitis ali deincipis naslednji: deincipiti die Ap., deinceps qui deinde coepit, ut princeps qui primum coepit P. F., deincipem antiqui dicebant proxime quemque captum P. F. — Od tod

II. v nom. sg. adv.

1. krajevno = takoj zatem, zapored(oma), po vrsti: ex arboribus truncis demissis in terram deinceps constitutis Varr., cum d. ex primis primi cuiusque versūs litteris aliquid conectitur Ci., his (saxis) collatis … alius insuper ordo adicitur … Sic d. omne opus contexitur, dum … C., his perfectis alias d. rates iungebat C., prima Cyrene est … ac deinceps duae Syrtes … , deinde Philaenon arae, … post aliae Punicae urbes S., tres d. turres … cum ingenti fragore prociderunt L., populari omnem d. agrum usque ad Padi ripas iussit L.

2. časovno = takoj potem, zapored(oma), po vrsti: deinceps fuit annus, quo consulatum petivi Ci. takoj potem (neposredno sledeče) je bilo leto, dicam d. de periculo Ci. takoj, najprej, de quo mihi d. dicendum est Ci. takoj, dixit Cato morem apud maiores hunc epularum fuisse, ut d. qui accubarent canerent Ci., quos (tres fratres) video d. tribunos plebis per triennium fore Ci. ep., reliquis d. diebus Caesar silvas caedere instituit C., alios alii d. exciperent C., intuemini horum d. annorum vel secundas res vel adversas L. teh zaporednih let, cicatrices acceptas Veienti, Gallico aliisque d. bellis ostentans L. Poseb. za označevanje nepretrganega zaporedja in pri naštevanju: perge d. Varr., de iustitia satis dictum est. Deinceps … de beneficentia … dicatur Ci., his (castris) expugnatis eodem impetu altera sunt adorti, inde tertia et quarta et deinceps reliqua C., funera deinde (nato) duo deinceps (zaporedoma) collegae fratrisque ducit L., addit duos colles, Quirinalem Viminalemque, inde deinceps auget Esquilias L., deinceps inde Ci., postea deinceps, tum deinceps L., qui primus, qui secundus, qui deinde deinceps moriturus esset Ci., prima (officia) diis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus, deinceps (in tako dalje) gradatim reliqua reliquis debeantur Ci., duo prima verba et tria proxima et d. (itd.) Q., de comitiis consularibus, quae tum primum illo principe ac d. (in potem tako naprej, in potem nadalje) fuere, vix quidquam firmare ausim T.

3. v poklas. in pozni lat. = deinde potem, zatem, nato, potlej, od takrat: ac d. idem Q., ut d. praecipiemus Col., nam d. neque in senatu neque apud populum … locutus est Suet., non (haut Amm.) multo d. Eutr., quo d. mitius ageret Aur.

Opomba: Deinceps dvozložno: redde, age, quae de͡inceps risisti H.

dela|ti [é] (-m) narediti

1. (opravljati delo) arbeiten (kot als; pri bei, v in; na akord im Akkord, po malem auf Sparflamme, s polovičnim delovnim časom halbtags, za denar für Geld/gegen Geld; na romanu an einem Roman), -arbeiten (brez predaha/premora durcharbeiten, na črno schwarzarbeiten/pfuschen, naprej weiterarbeiten/fortarbeiten, s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja dela kurzarbeiten)
figurativno delati za boljšo prihodnost/proti režimu/na rešitvi problema arbeiten für eine bessere Zukunft/gegen das Regime/an der Lösung eines Problems
medicina poslati delat gesundschreiben

2. (biti zaposlen) v gledališču: beim Theater sein; na ladji: zur See fahren
dela v izmenah Schichten fahren

3. (izdelovati) pohištvo, čevlje, pesmi …: machen
delati maslo Butter machen, buttern
(opravljati) machen (izpit/maturo ein Examen/das Abitur, domače naloge Hausaufgaben, nadure Überstunden); (narejati) machen (dolgove Schulden, hrup Lärm, velik vtis großen Eindruck, veliko hrupa viel Lärm/Geräusch)
delati težave komu (jemandem) Schwierigkeiten machen, [schwerfallen] schwer fallen
ne delati težav komu (jemandem) keine Schwierigkeiten machen, [leichtfallen] leicht fallen
delati težave/skrbi Kummer machen/zu schaffen machen/Mühe machen
delati si X sich X machen (iluzije Illusionen, skrbi Sorgen)
|
zdržema delati durchmachen (čez poldne mittags/die Mittagspause, do polnoči bis Mitternacht, čez vikend das Wochenende)

4. (početi) machen; tun
Kaj delaš? (počneš) Was machst du?/Was tust du?

5. s stroji ipd.: handhaben (Maschinen handhaben), hantieren mit

6. v frazah s samostalniki, pridevniki glej pod samostalnikom, pridevnikom
delati cirkus Faxen machen, zaradi česa: viel Aufhebens machen
delati čudeže Wunder tun/wirken
delati družbo (jemandem) Gesellschaft leisten
delati gube blago: Falten schlagen
delati hrup Lärm verursachen, figurativno Wirbel machen
delati korekture Korrektur lesen
delati kot natakar kellnern
delati kot pripravnik volontieren
delati kot taksist Taxi fahren
delati mehurje Blasen ziehen
delati nitke Fäden ziehen
delati preglavice Kopfzerbrechen bereiten/machen, Scherereien machen
delati propagando za (etwas) propagieren, die Trommel rühren für
delati prve korake die ersten Gehversuche machen
delati razsevke medicina absiedeln, streuen
delati ročna dela handarbeiten, Handarbeiten machen
delati seznam auflisten
delati težave [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen, medicina Beschwerden verursachen
slabo/nemarno delati schlampen, schludern
delati (si) zaloge hamstern
delati z lopato schaufeln
figurativno delati kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen

delovanj|e srednji spol (-a …)

1. (dejavnost) die Tätigkeit, -tätigkeit (pastoralno Seelsorgetätigkeit, Pastoraltätigkeit), das Wirken (zdravniško/misijonarsko als Arzt/Missionär)
|
področje delovanja s čim: das Betätigungsfeld, kje: das Tätigkeitsgebiet, (resor) der Tätigkeitsbereich, das Tätigkeitsfeld

2. medicina, živalstvo, zoologija organov, refleksov: die -tätigkeit (črevesa Darmtätigkeit, dihal Atemtätigkeit, ledvic Nierentätigkeit, mišic Muskeltätigkeit, refleksov Reflextätigkeit, srca Herztätigkeit); medicina, živalstvo, zoologija (funkcioniranje) die Funktion, -funktion (čezmerno Überfunktion, nezadostno Unterfunktion, nepravilno Fehlfunktion, žlez Drüsenfunktion); tehnika das Funktionieren
geografija vulkansko delovanje/delovanje vulkanov die Vulkantätigkeit

3. (učinkovanje) die Wirkung ( medicinaproti bolečinam schmerzlindernde), -wirkung (naprej Fortwirkung, na daljavo Fernwirkung, smerno Richtwirkung, strupa Giftwirkung)
mesto/kraj delovanja die Wirkungsstätte
način delovanja die Wirkungsweise
delovanje na kaj die Einwirkung (auf etwas)

4. (ukrepanje) das Handeln

5. vojska die Wirkung, -wirkung (topništva Artilleriewirkung)

6. tehnika strojev ipd.: der Betrieb
potek delovanja (obratovanje) der Betriebsablauf
delovanje vzmeti das Einfedern, das Durchfedern
tehnika povratno delovanje die Rückkopplung
pufersko delovanje die Pufferung
način delovanja radarja ipd.: die Arbeitsweise
območje delovanja stroja: der Einwirkungsbereich
tehnika os delovanja die Arbeitsachse
motnja v delovanju die Störung, der Mangel
tehnika v delovanju in Betrieb, betätigt
sprožiti/zaustaviti delovanje tehnika in/außer Tätigkeit setzen

7.
figurativno svoboda delovanja/za delovanje die Handlungsfreiheit, (manevrski prostor) die Ellbogenfreiheit, der Spielraum

demain [dəmɛ̃] adverbe jutri; masculin bodočnost, prihodnost

demain matin, demain dans la matinée jutri zjutraj, jutri dopoldne
demain en huit, en quinze jutri teden, jutri dva tedna
à demain! na svidenje jutri!
à demain les affaires! jutri je tudi še en dan!
demain il fera jour nikamor se ne mudi danes, jutri je še en dan
à partir de demain od jutri naprej
courrier masculin de demain jutrišnja pošta (pisma itd.)
jusqu'à demain (še) do jutri, (še) dolgo
d'ici (à) demain, le temps peut changer do jutri se vreme še lahko spremeni
(familier) ce n'est pas pour demain, ce n'est pas demain la veille to še ne bo jutri, to se še ne bo jutri, tako kmalu zgodilo

démarrer [-mare] verbe intransitif, automobilisme startati, zagnati se z mesta; začeti delovati (funkcionirati); marine odpluti; odtrgati se od vrvi; verbe transitif odvezati, oprostiti od vrvi; automobilisme pognati v tek; odpremiti (vlak); figuré, familier začeti

démarrer de quelque chose opustiti kaj
se démarrer dvigniti sidro; odtrgati se; razvezati se (vozel)
la voiture démarra avto je odpeljal
ne pas démarrer de quelque chose ne se znebiti česa, ne se ločiti od česa
il ne veut pas démarrer de son projet noče opustiti svojega načrta
mon affaire commence à démarrer moja zadeva je prišla v tek
démarrer sa voiture pognati avto z mesta
démarrer un travail začeti delo
ça démarre lentement (figuré) počasi gre stvar naprej

dēnuō, adv. (skrč. iz *dē novō)

1. = de integro znova, zopet, spet: aedificantur aedes totae d. Pl., urbes terrae motu subversas d. condidit Suet.

2. = iterum drugič, v drugo, še enkrat: d. dicere Pl., in Etruria rebellante d. L., (Alcibiades) d. in voluntarium exsilium proficiscitur Iust.

3. = rursus o tistem, kar se kdaj (ne ravno drugič) ponavlja, zopet, spet: etiam d.? Pl. že zopet? dabit hic pugnam aliquam d. Ter., quintus annus cum in te praetorem incidisset, censa (Sicilia) d. est Ci.; pogosto pri glag., ki so zloženi z re: d. redire Pl., d. referre, respondere Ter., recita d. Ci. beri nam zdaj zopet, beri nam naprej; tudi rursum d. Pl. ali rursus d. Auct. b. Hisp.

4. zopet, spet (= gr. αὖ) poudarja nastop novega dejanja, ki je navedenemu nasprotno ali vsaj različno od njega: aperi, … : continuo operito d. Pl. in potem (ga) takoj zopet zapri, nec quicquam magis nunc metuo quam ne d. miser aliquo extrudar hinc Ter., quae d. alio membro orationis excipitur Corn.

depárte adv. daleč
□ mai departe dlje, naprej
□ nu departe nedaleč

dēpendeō -ēre

1. (dol) viseti: nec dependes nec propendes Pl. ne visiš niti dol niti naprej = ne tehtaš niti manj niti več, hasta dependens Q., brachio dependente Suet.; z abl. instrumenti: servi laqueo dependentem invenere L. Izhodišče v abl.: malo (z jambora) dependens verberabatur S. fr., dependent lychni laquearibus aure͡is V., meretrix dependens collo senis Sen. rh.; z dat.: lateri vellera dependent O., vitis, cui aureae uvae, aurea folia dependent Sen. ph.; s praep.: ex humeris nodo dependet amictus V., unci et falces ex iisdem asseribus dependentes Cu., a. cervicibus ante pectus d. Suet. (o bodalu).

2. pren.
a) odvisen biti od česa, na čem temeljiti: dependetque fides a veniente die O., ex hoc malo dependet illud deterrimum vitium Sen. ph.; huius et augurium dependet origine verbi O. z deblom te besede (namreč „augustus“) je (etimološko) povezan tudi „augurium“.
b) dependere in aliquid nagibati se k čemu: exitus semper in incertiora dependens Sen. ph.

déplacer [deplase] verbe transitif premestiti; prestaviti, premakniti; marine spodrivati; figuré potisniti na drug tir, premikati; presaditi

se déplacer premikati se; potovati
déplacer la table prestaviti mizo
déplacer un élève bavard presesti klepetavega učenca
déplacer un fonctionnaire premestiti uradnika
déplacer le problème preložiti, preusmeriti problem, namesto da bi ga rešili
déplacer la question začeti, preusmeriti diskusijo zunaj vprašanja
ce navire déplace 1000 tonnes ta ladja spodriva 1000 ton
se déplacer vers l'arrière, vers l'avant (militaire) iti nazaj, naprej

derecho naravnost

vaya V. siempre derecho pojdite kar naravnost (naprej)!

desde od

desde que odkar
desde ahora en adelante od sedaj naprej; odslej
desde donde od koder
desde entonces odtlej
desde hoy, desde ahora od danes, odslej; že zdaj
desde hace algún tiempo že nekaj časa
desde hace quince días že dva tedna
desde luego takoj; sicer; pač; seveda
desde niño od otroštva
¿desde cuándo? od kdaj?
desde que puedo recordar odkar pomnim

dessous [dəsu, tsu]

1. adverbe spodaj, zdôlaj

2. masculin spodnji del, spodnja stran, narobe stran (pri blagu); figuré globlji vzrok, ozadje; architecture spodnje nadstropje, trup (pri oknu); pluriel (žensko) spodnje perilo; (v gozdu) podrast, mladičje

au-dessous (tu) spodaj
au-dessous de pod
cinq degrés au-dessous de zéro 5* pod ničlo
ci-dessous tu spodaj, naprej (v knjigi, v pismu)
de dessous izpod; spodnji
en dessous spodaj; skrivaj, zahrbtno, lokavo, potuhnjeno
là-dessous pod tem, za tem
il y a là-dessous quelque chose de suspect za tem tiči nekaj sumljivega
dessous de pod; južno
par-dessous izpod
il me prit par-dessous les bras et me souleva de terre prijel me je pod roko in me dvignil s tal
appartement masculin de dessous spodnje stanovanje
les gens, les voisins du dessous ljudje, sosedje iz spodnjega stanovanja
dessous de blouse podloga pri bluzi
dessous de bouteille, de plat podstavek za steklenico, za skledo
dessous de bras potnica, vložek, všivek za znoj
les dessous (de la politique) skrivne spletke (v politiki)
avoir le dessous podleči, kratko potegniti
connaître le dessous des cartes biti vešč, spoznati se
j'ai acheté des bas à cinq francs et au-dessous kupil sem nogavice po pet frankov in še manj, še ceneje
agir en dessous hinavsko delati (ravnati, postopati)
être en dessous (figuré) ne biti odkrit
il est au-dessous de tout on je ničla, je popolnoma nesposoben
étre au-dessous de sa tâche ne biti kos svoji nalogi
il est dans le troisième, le trente-troisième dessous (figuré) slabo mu gre, je v slabem položaju
faire quelque chose par-dessous la jambe (figuré, familier) prenagliti se v čem
interdit aux enfants au-dessous de 16 ans prepovedano za mladino pod 16 leti
mettre dessous prevrniti, dol vreči; podvreči, premagati
mettre sens dessus dessous obrniti vse narobe, postaviti vse na glavo
regarder en dessous skrivaj pogledati
rire en dessous potuhnjeno se smejati
vendre, acheter un objet au-dessous de sa valeur prodati, kupiti predmet izpod njegove vrednosti

detajlirano prislov
(podrobno) ▸ részletezetten, részletesen
Od tu naprej se zgodba zaplete preveč, da bi jo detajlirano povzemali. ▸ Innentől a történet túlságosan összetetté válik ahhoz, hogy részletekbe menően összefoglalhassuk.
Sopomenke: detajlno

dēvexus 3 (dēvehere)

1.
a) (krajevno) navzdol idoč (tekoč, pomikajoč se), navzdol nagnjen, strm: amnis devexus ab Indis V., d. pondus V. naprej viseča, Orion d. H. proti zatonu pomikajoč se, devexo propior fit vesper Olympo O. ker se nebo nagiba navzdol, dies devexior Cl. bolj proti večeru nagnjen.
b) pren. (o času): aetas iam a diuturnis laboribus devexa ad otium Ci. ep. nagibajoča se, aetas devexa iam Sen. ph. že navzdol idoča.

2. occ. (o krajih) nagnjen, nagibajoč se, brežen, strm, položen: Ps.-Q., M., lucus d. in novam viam Ci. navzdol razprostirajoč se, mundus Libyae devexus ad austros V. na jug proti Libiji nagnjen, margo, arva O., ager Col.; subst. dēvexum -ī, n strmina, breg: aqua in devexo fluit Sen. ph.; v pl.: declivia et devexa C. (gl. dēclīvis); pren.: per devexum ire Sen. ph. (o čednostih) pot navzdol ubrati.

devin, -eresse [dəvɛ̃, dəvinrɛs] masculin, féminin vedeževalec, -lka; jasnovidec, prerok

je ne suis pas devin tega nisem mogel naprej vedeti, tega ne morem vedeti, nisem vedež
consulter un devin vprašati vedeževalca za svet

dèž rain

močan, hud dèž heavy rain, pelting rain; (ploha) shower, downpour
silen dèž torrential rain
droben dèž drizzle, mizzle
dèž granat, udarcev a rain of shells, of blows
dèž pepela a rain of ashes
množina dèž ja rainfall
dèž gre, pada it rains, it is raining
dèž lije it is pouring with rain (ali pouring down)
dèž lije kot iz škafa it is raining cats and dogs, it is bucketing down
kar naprej gre dèž it keeps raining
na dèž kaže it looks like rain, it's probably going to rain, we're in for rain
dèž se je izlil it has rained itself out
dèž je ponehal it has stopped raining
priti z dèžja pod kap (figurativno) to fall out of the frying pan into the fire, to go from bad to worse
stati v dèžju to stand in the rain
za dèžjem pride sonce after rain comes sunshine (ali comes fair weather)
ustvarjanje umetnega dèžja cloud seeding
govori kot dèž he's chattering (ali he chatters) away nineteen to the dozen

dīmittō -ere -mīsī -missum (dis in mittere)

I.

1. razposlati (razpošiljati): Suet., pueros circum amicos Ci., praefectos tribunosque militum … in finitimas civitates … dimissit, barbari nuntios in omnes partes dimiserunt, speculatoribus in omnes partes dimissis, dimissis circum municipia litteris, litteris per omnes provincias civitatesque dimissis C., litteras passim in alias urbes d. L., per litora certos dimittam V., ex omni dimissis parte flagellis O. od vseh strani razprši lovke, dimissi nuntiant Cu., librum per totam Italiam d. Plin. iun.; brez obj. v acc.: Caesar … magno coacto numero ex finitimis civitatibus in omnes partes dimisit C., dimisit enim circum omnes propinquas provincias C., quia per provincias dimiserunt censores (nom.) L.; pren.: dimissis manibus fugere domum Pl. ali dimissis manibus odos in caelum volat Pl. „z naprej iztegnjenimi rokami“ = kar najhitreje, aciem (sc. oculorum) in omnes partes d. O. na vse strani pogledovati, ignotas animum dimittit in artes O. usmeri pozornost na …

2. razpustiti: concilium, senatum Ci., coetu vestro dimisso Ci.; met. (do)končati: convivium, ludos L.

3. (z živimi obj.) najprej voj. odpustiti (odpuščati), odsloviti (odslavljati): exercitum Ci. idr., milites C., legionem, nautas Ci., remigibus militibusque dimissis Ci.; potem tudi v drugih primerih
a) odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (od sebe) pustiti (puščati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): aliquem sine supplicio Ci., ne prius legatos dimitterent, quam … N., d. hostem ex manibus C., aliquem ex custodia, e carcere Iust., filium a se non dimittebat Ci. ep., quo factum est, ut Sulla nusquam eum ab se dimitteret N., d. milites in oppidum C., Rhodios domum L., equos konje odpraviti (da bi se bojeval kot pešec): V., T., ali konje v beg pognati (da bi naprej bežal peš): C.; ab armis dimittitur Iust. da se prepričati, da položi orožje; z dvojnim acc.: d. regem spoliatum Ci., neminem nisi victum N., nikomur ne dati, nepremaganemu pete odnesti, aliquem saucium N., aliquem incolumem C., aliquem inviolatum Vell., aliquem impunitum S., aliquem incastigatum H., aliquem tutum Suet.; (o stvarnih subj.): dolor, febris eum dimittit Cels. ga zapušča, popušča.
b) (oblastnika) odpustiti, odsloviti, odstaviti: Lamp., legatos (podpoveljnike) cum ignominia Suet., eum … ut cupidum iudicandi dimisit Suet.
c) (učence) odpustiti (odpuščati): Ci. (De orat. I, 28, 126), scholam Suet. vso šolo.
č) o možu (žensko, poseb. zakonsko ženo) (od)pustiti, odsloviti, zavreči, ločiti se od nje: concubinam Pl., uxorem, aliquam e matrimonio Suet., aliquam divortio, repudio Iust.
d) drž.pr. in jur. α) (upniku) zadostiti, plačati, zadovoljiti ga: creditorem Plin. iun., Icti.; pren.: venter non molestus est creditor; facile dimittitur Sen. ph. β) komu dolg odpustiti: aliquem Cu., debitorem Icti. γ) zločincu kazen odpustiti, brez kazni (s)pustiti, osvoboditi ga: aliquem Cu., Suet., Eutr., ad bestias damnatos Icti δ) pustiti koga iz svoje oblasti: filium potestate Icti., personas e iure suo Icti.

— II. pren.

1.
a) z acc. personae α) pri (na) miru pustiti koga: quare istos (pristaše te šole) sine ulla contumelia dimittamus Ci., quod fortuna me a turpissima suspicione dimiserat Petr. me je bila oprostila suma. β) se dimittere Sen. rh. oprostiti se (dela), privoščiti si oddih.
b) z acc. rei: qui fortes animas laudibus in longum dimittitis aevum Lucan.; v pass.: illa tamquam dimissa discedit Q.

2. z acc. rei
a) kaj popustiti, vnemar pustiti, odložiti, odvreči, odmetati, spustiti (da pade): ex metu signa dimiserunt C., nec eum (= eius, sc. Demosthenis orationes) dimittis e manibus Ci. in ga ne spustiš iz rok, d. arma Sen. ph., thesauros, chlamydem Cu., cibum Ph. (o krokarju); (o stvarnih subj.) izgubiti (izgubljati): arbor folia dimittit Plin., granum d. Plin. (o pšenici).
b) kaj pustiti, opustiti (opuščati), ukiniti, odpraviti, odstraniti, čemu odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti: multum de cupiditate Ci., illas fortunas morte Ci., praedam (fortunam) ex manibus C., victoriam, oppida, ripas C., provinciam L., tempus Ci. ali occasionem C., N. ali opportunitatem Cu. izpustiti, zamuditi, tempus pugnandi C., quaestionem Ci., oppugnationem C., consilium C., spem Ci. odreči se, libertatem neque dimisi umquam neque dimittam Ci., d. vim suam, ius suum Ci., imperium (strahovlado) N., vitam alieno arbitrio N., fugam V., curam O., dimissā priore curā T. ko je bila … odstranjena, matrimonia Suet. razvez(ov)ati; z dat. commodi: iracundiam suam rei publicae C. državi na ljubo.
c) iz glave kaj izbiti si, kaj pozabiti, komu kaj iz spomina uide, iz glave izpade: d. oblito pectore cuncta, quae Cat., bilingues ex animo socios Sil., praeterita instantia futura pari oblivione T.; tudi le d. aliquid pozabiti: Q. (XI, 2, 9), Plin. iun. ep. (IX, 18, 2).
č) komu kaj odpustiti (odpuščati): his tributa T., peccata, delicta, debita nostra Eccl.
d) v kako stanje spraviti (spravljati): dimissa iam in discrimen dignitas L., fata in praeceps solitus dimittere Caesar Lucan. svojo srečo nevarnosti izpostavljati.

— III. kaj pustiti (puščati), zadaj pustiti: ternos pedes inter singulas vites Pall., partem favorum quintam Pall., caule dimisso Pal.; od tod: koga za dediča po smrti zapustiti, po oporoki zapustiti, komu kaj voliti: patrem matremve Cod. Th., usum fructum uxori Cod. Th., alicui legatum Icti., habuerat … facultates a multis dimissas gratiā patris Lamp.

discorrere^* v. intr. (pres. discorro)

1. govoriti:
discorrere di politica govoriti o politiki
discorrere del più e del meno kramljati o tem in onem
e via discorrendo in tako naprej
non se ne discorre! o tem je odveč govoriti
se ne fa un gran discorrere o tem se veliko govori

2. nareč. ljubimkati

dlje [è]

1. (bolj daleč) weiter
dlje kot weiter als
priti dlje od hinauskommen über, zelo hitro: hinausschießen über
figurativno misliti dlje od hinausdenken über
figurativno dlje od lastnega nosu über die eigene Nase hinaus
ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

2. (več časa) länger, längere Zeit
dlje naprej auf längere Zeit
komaj kaj dlje od/kot kaum länger als
trajati dlje kot (etwas) überdauern
| ➞ → daleč, ➞ → dalj, ➞ → dolgo

dovoz samostalnik
1. (dostopna pot) ▸ bekötőút, felhajtóút, megközelítő útPri hiši številka 4 je vključila smerni kazalec in pričela zavijati levo na makadamski dovoz. ▸ A 4-es számú háznál bekapcsolta az irányjelzőt és elkezdett balra kanyarodni egy kavicsos bekötőútra.Protestom so se priključili tudi tovornjakarji, ki so danes zjutraj blokirali dovoze do več skladišč z gorivi. ▸ A tüntetésekhez csatlakoztak a kamionsofőrök is, akik ma reggel lezárták a bekötőutakat több üzemanyagraktárhoz.Vhod v skupno urgentno službo treh istrskih občin bo s strani, kjer je tudi dovoz za reševalna vozila. ▸ A három isztriai település közös sürgősségi osztályának bejárata azon az oldalon lesz, ahol a mentőautók számára is van felhajtó.Dejal je še, da je prometna inšpekcija zagrozila, da bo zaprla vse dovoze do dvorane. ▸ Elmondta, hogy a forgalmi felügyelőség azzal fenyegetett, hogy a csarnokokhoz vezető összes felhajtóutat bezárja.
Dvorišče je bilo že očiščeno, prav tako dovoz do hiše, celo vhod do vrat. ▸ Az udvart már kitakarították, ahogy a házhoz vezető felhajtót is, egészen a bejáratig.
Avta nima kje parkirati, ker ni dovoza v garaže, mestno pa je kar naprej prenapolnjeno s pločevino. ▸ Nincs hol leparkolni az autót, mert a garázsokhoz nincs feljáró, a városközpont pedig folyamatosan tele van járgányokkal.

2. (dostava ali prihod z vozilom) ▸ behajtás, felhajtás, szállítás