Franja

fire¹ [fáiə] samostalnik
ogenj, plamen, požar; streljanje
figurativno gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadi

to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strasti
medicina St. Anthony's fire šen
between two fires med dvema ognjema
a burnt child dreads the fire kdor se opeče, je drugič previden
to catch (ali take) fire vneti se
fire control stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požarom
fire department požarni oddelek
to go through fire and water mnogo pretrpeti
to lay a fire pripraviti za zakurjenje
to open fire začeti obstreljevati
out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap
to pour oil on fire prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovati
to set on fire, to set fire to zažgati, prižgati
vojska blind fire streljanje brez cilja, na slepo
to keep up a fire vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevati
to be on fire goreti
there's no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni nič
to set the Thames on fire narediti nekaj izrednega, iznajti smodnik
to strike fire izkresati ogenj
withering fire uničevalen ogenj
running fire salva strelov; zapovrstni napadi kritike

fit¹ [fit] samostalnik
napad, izbruh, krč; kaprica, muhavost
pogovorno razpoloženje

pogovorno, figurativno to give one a fit presenetiti, razdražiti koga
cold fit mrzlica
by fits (and starts) sunkovito, tu in tam
for a fit nekaj časa
to go into fits dobiti napad; omedleti
to give s.o. fit(s) razkačiti koga
to knock (ali bang, beat, lick) into fits popolnoma premagati
to throw a fit pobesneti, razsrditi se
when the fit was on him kadar je bil dobre volje
if the fit takes me če se mi zahoče
drunken fit pijanost
fit of hysterics histerični napad

Floh, der, (-s, Flöhe) Tierkunde bolha; (Erdfloh) Tierkunde bolšica; (Geld) denar; jemandem einen Floh ins Ohr setzen vcepiti misel/željo (povedati nekaj, kar človeku ne da miru)

fondé, e [fɔ̃de] adjectif utemeljen; temelječ; pooblaščen, upravičen

fondé sur des faits temelječ na dejstvih
fondé masculin général generalni pooblaščenec
fondé masculin de pouvoir, de procuration pooblaščenec, prokurist
être fondé à (faire quelque chose) biti upravičen, imeti razlog (da nekaj napravimo)

foot¹ [fut] množina feet samostalnik
noga, stopalo, čevelj (mera); stopica
pogovorno pehota (množina foots)
gošča, usedlina; spodnja obrobnica jadra; podstavek

at foot na dnu
by (ali on) foot peš
to carry s.o. off his feet spodnesti koga; navdušiti koga
figurativno to find one's feet izkazati se
from head to foot od nog do glave
ameriško, sleng to get cold feet prestrašiti se
to fall on one's feet imeti srečo
to keep one's feet ne zdrsniti, ne pasti
to have one's feet in the grave biti z eno nogo v grobu
my foot! nesmisel!
to put one's foot down odločno se lotiti; ugovarjati
to put one's foot in a thing popolnoma kaj pokvariti, polomiti ga
to set (ali put) one's best foot forward (ali foremost) pohiteti, kar se da; čim bolj se potruditi
to set on foot ustanoviti
to trample under foot pohoditi, zatreti
sleng to take the length of s.o.'s foot spoznati slabosti koga, spregledati ga
to measure another's foot by one's own last sam po sebi soditi
something is on foot nekaj se pripravlja
to show the cloven foot odkriti slabe namene
under foot na zemlji
to tread from one foot to the other prestopati se z noge na nogo
to run s.o. off his feet utruditi koga s hojo
to get on (ali to) one's feet dvigniti se, vstati

formalità f formalnost (tudi pren.):
per ottenere il passaporto occorre adempiere ad alcune formalità za pridobitev potnega lista je treba izpolniti nekaj formalnosti
è uno che bada alle formalità ta da veliko na formalnosti

formulirati glagol
1. (izraziti; ubesediti) ▸ megfogalmazOdgovor lahko formuliram drugače, ne smem pa spremeniti bistva. ▸ A választ másképp is megfogalmazhatom, de a lényegen nem változtathatok.
V medijih so te kar nekaj časa kritizirali, ker nisi gladko formuliral vprašanj, deloval si rahlo zmedeno, premalo avtoritativno. ▸ A médiában egy ideig bíráltak téged, hogy nem fogalmazod meg világosan a kérdéseket, hogy kissé zavarodottan, nem eléggé tekintélyt parancsolóan viselkedsz.
Svoja opažanja in misli zna formulirati z lasersko natančnostjo, modro in brez leporečenja in okolišenja. ▸ Megfigyeléseit és gondolatait lézerpontosan, bölcsen, tartalmasan és egyenesen képes megfogalmazni.

2. (oblikovati; definirati) ▸ megfogalmazVemo, da Evropi do zdaj ni uspelo formulirati enotne politike. ▸ Tudjuk, hogy Európának eddig nem sikerült egységes politikát megfogalmaznia.
Skupaj so poskusili formulirati standarde, ki naj bi urejali delovanje podjetij. ▸ Közösen igyekeztek megfogalmazni a vállalatok működését szabályozó szabványokat .
Že prejšnje leto smo formulirali našo idejo, da vzporedno s festivalom začnemo našo ekološko akcijo čiščenja vode v svetu. ▸ Már tavaly megfogalmaztuk az ötletünket, hogy a fesztivállal párhuzamosan elindítjuk a világ vizeinek a megtisztítására irányuló ökológiai kampányunkat.

fotografski spomin stalna zveza
(odličen spomin) ▸ fotografikus memóriaZa ljudi s fotografskim spominom je značilno, da za opazovanje dogodka, ki si ga želijo zapomniti, potrebujejo le nekaj trenutkov. ▸ A fotografikus memóriával rendelkező embereknek általában csak néhány pillanatra van szükségük ahhoz, hogy megfigyeljék az eseményt, amelyre emlékezni szeretnének.

fotomontaža samostalnik
1. (preoblikovana fotografija) ▸ fotómontázsRazstavljene so njegove znamenite fotomontaže in nekaj filmov iz obdobja od 1984 do 2004. ▸ A kiállításon híres fotómontázsai és néhány, 1984 és 2004 között készült filmje látható.

2. (o postopku) ▸ fotómontázsČe bi ugotovili, da so fotografije pristne in da ne gre za fotomontažo, bi bilo dekle diskvalificirano. ▸ Ha megállapítanák, hogy a fényképek eredetiek, és nem fotómontázsról van szó, a lányt diszkvalifikálnák.
Uporablja postopke kolaža oziroma fotomontaže. ▸ Kollázs- és a fotómontázs-eljárásokat alkalmaz.

francóski French

francóski jezik French, the French language
francósko žganje French brandy, cognac
znati nekaj francóskih besed to have a smattering of French
po francósko (brez poslovitve) oditi to take French leave
francóski Kanadčan ZDA žargon Canuck
francóskokanadski ZDA žargon canuck

francóščina French; the French language

slaba, polomljena francóščina broken French
lomiti francóščino to speak broken French
znati nekaj francóščine to have a smattering of French

fugiō -ere, fūgī, fugitūrus (prim. gr. φεύγω bežim, φυγή ali φύζα beg, lat. fuga, fugāx)

I. intr.

1. pobegniti, (z)bežati, uteči, uiti, pobrisati (popihati) jo: Ter., Cu., Q. idr. se ille fugiens in tenebris abdidit Ci., fenum habet in cornu; longe fuge! H. „bode“; umakni se mu! Odkod? z adv.: hinc Pl., V.; z abl.: f. domo Ci., fugit luna caelo O. z neba; s praep..: ab Dianio, ex Hispania Ci., Sassia a crudelissimo hoste fūgit Ci., f. de cavea Mart.; pren.: e manibus f. Ci. uiti. Kam?: f. intro Ter.: fugies Uticam H., cum ille perterritus fugeret ad Tiberim Ci., (columba) in nubila fūgit V., f. in auras V., ad caelum Petr. poet., ultra Sauromatas Iuv.

2. occ.
a) (v vojni) pobegniti, (z)bežati, ubežati, uteči, pobrati (odnesti) peté, unesti jo: Suet., Mithridates fugiens Ci., exercitūs suspicione periculi fugerunt Ci., Germani non prius fugere destiterunt, quam ad Rhenum pervenerunt C., f. ex proelio Ci., qui ex ipsa caede fugerunt C. ki so bili ušli, fugientes persequi N., f. per tela V., per ignota itinera L., super amnem V., pavor fugientium T.
b) uiti, uteči gospodarju (o sužnjih): nec furtum feci nec fugi H., (servi) te compilent fugientes H., fugit mihi servus Sen. ph.
c) (o političnih beguncih) pobegniti, iti po svetu, iti v tujino: Demaratus fugisse dicitur (sc. Corintho) Ci., Aeneas a Troia fugiens Ci., f. ex oppido C., nave ad salutem N.
č) iti v prostovoljno pregnanstvo, iz dežele (domovine) pobegniti, bežati: f. ex patria N., a patria O., de civitate Q., in exsilium Iuv.

3. sinekdoha odhiteti, zbežati, odbežati, odleteti; pt. pr. fugiēns tudi = bežen, begoten, hiter: vita fugit sub umbras V., fugiens anima O., rapido per aëra cursu … fugit Sil.; s samim abl.: fugiunt aethere nimbi V., fugiebant nubila caelo O.; o strelah, puščicah, sulicah: si telum manu fugit Ci., spicula fugientia V., nullum sine vulnere fugit missile Stat., fugit illa (hasta) per oras … lini Sil.; o drugih stvareh: evolarat fugiens quadriremis Ci., fugiens pinnus O., navis fugit per undas V., pontus … retro fugit V., upada, fugientia flumina H. hitro tekoče, (solis) currus fugiens H., virtus … spernit humum fugiente penna H., fugit inmissis puppis habenis Val. Fl.; o obali ali luki (ki se na videz umika, ko se ji ladja bliža ali pa od nje oddaljuje) umikati se: Italiam sequimur fugientem V., tandem Italiae fugientīs prendimus oras V., portus fugiens ad litora Pr., fugere ad puppim colles campique videntur, quos agimus praeter navim Lucr.

4. metaf. giniti, izginiti, miniti, preminiti, preiti: vita fugiens Lucr., fugit inreparabile tempus V., dum loquimur, fugerit … aetas H., septimus … iam fugerit annus H., fugiens hora H., bežna (toda mensis fugiens O. = konec meseca), memoriane fugerit … an … L., e corpore sanguis … fugit O., fugiunt cum sanguine vires O., f. e corpore saetae O., fugit dies, color, macies O., fugit sopor Val. Fl., dolor Q., amor, decus omne Sil., gratissima sunt poma, cum fugiunt Sen. ph. ko postaja mehko kakor testo; pesn.: vinum fugiens Ci. lahko vino (ki se ne obdrži (ne traja, ne obstane) dolgo), fugientes ocelli O. ugašujoče, stekleneče oči, numquam fugiens rosa Lucan. nikdar vela in nedišeča.

II. trans.

1. bežati pred kom, od koga, pobegniti pred njim: omnes ut aliquam immanem bestiam illum fugiebant Ci., hoc se quisque modo fugit Lucr., patriae quis exul se quoque fugit? H. je ušel tudi samemu sebi?, velut qui currebat fugiens hostem H., me lupus fūgit inermem H., nunc et ovīs ultro fugiat lupus V., cerva fugiens lupum L., Saturnus arma Iovis fugiens V., fugere accipitrem columbae (solent) O.; occ.
a) uiti, uteči čemu: f. enses O., enses, quos fugi V., Quirinus Acheronta fugit hac arte H., admiror, quo pacto iudicium illud fugerit H., ea manūs avidas heredis fugient, quae … H., f. incendia O., labores Pr., cuius numquam fugisse hastilia cervi … potuere fugā Sil.
b) (krajem ali krajev) ogniti se, izogniti se, zapustiti jih: cum omnīs terras fugeret Marius Ci., fuge litus et undas V., f. urbes H., patriam nefasque, Samon, penates O.; o političnih beguncih: nos patriam fugimus V., Teucer Salamina patremque cum fugeret H.

2. metaf. (čemu) umakniti se, izmikati se, umakniti se, odtegniti se, ogniti se, izogniti se: certamen fugerunt tribuni plebis Ci., consules conspectum vestrum fugerunt Ci., f. conspectum multitudinis C., consules aditum huius loci magnopere fugerunt Ci., omnes aditum tuum fugiunt Ci., me caedem fugisse Ci., me spe tranquillitatis fluctūs tempestatemque fugisse Ci., f. laborem, mortem, latronum tela et minas Ci., imbrem V., caelum V. dnevni svetlobi, percontatorem, vesanum poëtam H., conubia, lucem, vina, munera belli O., vestigia Iuv.; pesn.: vox fugit Moerim V. glas zastane (onemi, zabegne) Mojrisu, si quos haud ulla viros vigilantia fugit V. če možem ne zmanjka previdnosti; v pass.: quae vindicaris in altero, tibi ipsi fugienda sunt Ci., mors fugitur Ci., invidia f. Corn., labor fugitur Aug.; occ.
a) ne marati česa, braniti se, plašiti (strašiti) se česa, zavreči, zavrniti (zavračati), odkloniti kaj, izprositi si, da se kaj ne stori (zgodi): pro patria nullum periculum fūgit Ci., non fuisse fugiendos tribulīs huic iudices Ci. da bi jih ne bil smel odkloniti, f. procurationem rei publ. N., iudicium senatūs L., aliquem iudicem L. koga kot sodnika odkloniti; pesn.: nullum saeva caput Proserpina fugit Pr. Z inf.: neque illud fugerim dicere Ci., huic donis militaribus patris triumphum decorare fugiendum fuit, … ? Ci.; poseb. imp. fuge (= noli) z inf. = nikar: illud … fuge credere Lucr., quid sit futurum cras, fuge quaerere H., o fuge te tenerae puerorum credere turbae Tib.
b) (zaznavi) uiti: quae res huius viri scientiam fugere possit Ci., aliquid fugit aciem (sc. oculorum) Ci. nekaj ni vidno, se ne vidi, f. visūs O., memoriam alicuius Q. Od tod precej pogosto fugit aliquid aliquem komu je (ostane) kaj neznano, kdo česa ne zapazi (opazi), ne omeni: quod populum fugerat Ci., neque hoc Q. Catulum fūgit Ci., id sum dicturus, quod illos non fugerit Ci., non fugisset hoc homines Graecos Ci., non haec Dionysium fugiebant N., multa me fugiunt O.; z inf.: cui rei fugerat me rescribere Ci. ep. na kar sem bil pozabil odpisati, de Dionysio fugit me ad te antea scribere Ci. ep. sem pozabil; z ACI: me fugerat poenas has esse certissimas Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: illud quam sit difficile te non fugit Ci. ep. ti ni neznano, dobro veš, quae nominis exstet origo, me fugit O., illud te non arbitror fugere s quin: Ci. ep. — Od tod pt. pr. fugiēns -entis,
a) kot adj. plašeč se (plašen) česa, mrzeč kaj: fugiens laboris C. delomrzen, doloris Lact.
b) kot subst. m obtoženec (klas. reus): Cod. I. — Soobl. fugiō -īre: fugiit, fugierit Eccl.

fumée [füme] féminin dim; hlap, para; figuré iluzija, slepilo, milni mehurček; pluriel vinski hlapi; odpadki (ptic, divjadi)

sans fumée brezdimen
s'en aller, s'évanouir, partir en fumée (figuré) razbliniti se (v nič)
tous mes projets sont partis en fumée vsi moji načrti so padli v vodo
dissimuler par la fumée (militaire) zakriti z umetno meglo
il n'y a pas de fumée sans feu ni dima brez ognja, figuré v vsaki govorici je nekaj resnice

funkcionírati to function; to act; to run; to operate; (stroj) to work, to go

ne funkcionírati to be out of order
dvigalo ne funkcionira the lift is out of order
stroj dobro funkcionira the machine is working (ali running) perfectly
zavora ni funkcionirala the brake refused to act
ledvice ne funkcionirajo več the kidneys are no longer functioning (properly)
odlično funkcionírati to be in excellent working order
nekaj ne funkcionira (ni v redu, šepa) there's something wrong somewhere

furtif, ive [fürtif, iv] adjectif skriven, tajen; bežen

regard masculin furtif hiter, diskreten pogled
sourire masculin furtif bežen, hiter smehljaj
entrer d'un pas furtif priplaziti se noter
glisser une main furtive dans quelque chose skrivaj v nekaj seči

gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?

gâteau [gɑto] masculin kolač; (= gâteau de miel) satovje

du gâteau (figuré) nekaj dobrega, lepega, lahkega
(populaire) c'est du gâteau to je zelo lahko (napraviti); situacija je izvrstna, treba jo je izkoristiti
gâteau aux amandes, aux fruits, au chocolat, à la crème mandljev, sadni, čokoladni, smetanov kolač
gâteau jeuilleté krhko testo
gâteau génevois peščena torta
gâteau de marc d'olives oljne tropine
gâteau placentaire (anatomie) materina posteljica
gâteau des Rois kolač Treh kraljev (6. jan.)
(petits) gâteaux secs čajno pecivo, keksi
(familier) papa gâteau, maman gâteau oče, mati, (zlasti pa) ded, babica (ki razvaja otroke, vnuke)

gato moški spol maček; prebrisan žepar; premetenec; Madridčan; najstarejši učenec v razredu

gato de Angora angorska mačka
gato común domača mačka
gato montés divja mačka
andar buscando tres pies al gato prepir iz trte izviti
correr (ir, pasar) como gato por ascuas kot nor teči, da bi ušli nevarnosti
dar (vender) gato por liebre koga oslepariti
no hacer mal a un gato nikomur nič žalega storiti
lavarse a lo gato zaníkrno (kot maček) se umiti
llevar el gato al agua pogumno kljubovati nevarnosti
aquí hay gato encerrado tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj
gato escaldado, del agua fría huye oparjen maček se še mrzle vode boji
el gato maullador nunca buen cazador (fig) kdor veliko govori, malo naredi
como perros y gatos kot pes in mačka, v večnem sovraštvu

gdjȅ (ijek.), gdȅ (ek.)
1. vprašalni prisl. kje: gdje stanuješ?; gdje se ti usput zadržavaš?; gdje radi tvoj otac?
2. nedol. prisl. kje: usput se morao gdje zadržati; gdje bilo kjer koli; gdje mu drago kjer koli; gdjègdjè, gdègde ponekod, tu pa tam; gdjègod, gdègod nekje; gdje gȍd, gde gȍd kjer koli; gdjèkad, gdèkad včasih; gdjètko, gdèko nekdo; gdjèkojī, gdèkojī -ā -ō nekateri; gdjèno, gdèno kjer; gdjèšto, gdèšto nekaj; ma gdjȅ, ma gdȅ kjer koli

Gegenteil, das, nasprotje, (Pendant) nasprotek; figurativ zadnjica; im Gegenteil nasprotno; das Gegenteil behaupten trditi nekaj nasprotnega; das Gegenteil ist wahr res je ravno nasprotno