Franja

nivó (-ja) m

1. livello:
nivo vode se dviga il livello dell'acqua va salendo
geogr. morski nivo livello del mare

2. ekst. livello:
izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo il livello educativo, culturale, di vita

3. (stopnja pomembnosti) livello

nō, nāre, nāvī (iz *sna-i̯ō; indoev. kor. *snā-, *snau-, *sneu- teči, plavati; prim. snāti, snāyatē kopa se, snā́uti od njega kaplje, gr. νάω, ajol. ναίω, ναύω [iz *σναƑ i̯ω], νέω [iz *σνεƑω], νήχω [iz *σναχω] plavam, νῆσος, νᾶσος „plavajoča stvar“ = otok, Νηρεύς Nerej, morski starec, ναϊάς, jon. νηϊάς Najada, νᾶμα tekočina, izvir, lat. natāre)

1. plavati: Auct. b. Hisp., Plin. iun., Suet., Stat., Sil. idr., qui nare discunt Pl., alter nare cupit Enn., serpere anguiculos, nare anaticulas, evolare merulas, cornibus uti videmus boves Ci., bestiae nantes Ci., nandi peritus, imperitus L., flumen nando traicere L., nare per undas, piger ad nandum, ars nandi O., nando amnem frangere Lucan.; preg.: nabis sine cortice H. plaval boš brez plute = ne boš več potreboval vodstva (nadzora); subst. pt. pr. nantēs -ium, f (ptiči) plovci: greges nantium Col.; (o stvareh) plavati: pinūs dicuntur liquidas Neptuni nasse per undas Cat., in liquida nat tibi linter aqua Tib., nantes scaphae Gell.

2. pesn. metaf. plavati =
a) pluti: cumbā nare V., cumque iuventus per medium classi barbara navit Athon Cat.
b) leteti, letati: hic ubi iam emissum caveis ad sidera caeli nare per aestatem liquidam suspexeris agmen (sc. apium) V.
c) teči: purpureaque procul nantes a luce refulgent Cat.
d) (o očeh pijanih ljudi) biti (videti) osteklenel, stekleneti, megliti se: nant oculi Lucr.

obála costa f ; litoral m ; orilla f

morska obala orilla f del mar
na morski obali a orillas del mar
pluti ob obali navegar a lo largo de la costa; hacer navegación de cabotaje

ocean [óušən] samostalnik
ocean
figurativno morje česa, velika množina

oceans of ogromno
ocean greyhound hitra potniška ladja
ocean liner linijska prekomorska ladja (zlasti za potniški promet)
ocean tramp tovorna ladja
ekonomija ocean bill of lading konosament, listina za morski prevoz

odičar [ó] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija (morska spaka, morski vrag) der Seeteufel (ameriški Amerikanischer)

ohrovt [ó] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Wirsing, der Welschkohl
brstični ohrovt agronomija in vrtnarstvo der Rosenkohl, der Sprossenkohl
morski ohrovt rastlinstvo, botanika der Meerkohl

óhrovt (-a) m bot. cavolo verzotto, verza (Brassica oleracea sabauda);
brstični ohrovt cavolo di Bruxelles (Brassica oleracea gemmifera)
morski ohrovt cavolo marittimo (Crambe maritima)

oreh³ [ô] moški spol (oréha …)
živalstvo, zoologija morski oreh rebrača: die [Seenuß] Seenuss

ôrel eagle

mlad ôrel eaglet
morski ôrel osprey
planinski, zlati ôrel golden eagle
dvoglavi ôrel the double-headed eagle
hiter kot ôrel eagle-winged

ôrel zoologija aigle moški spol

kraljevi orel aigle royal
morski orel aigle de mer
planinski orel grand aigle; (prapor, znamenje z orlom) aigle ženski spol
dvoglavi orel aigle moški spol à deux têtes (ali bicêphale, impérial)
rimski, napoleonovi orli aigles romaines, napoléoniennes (ali impériales)

orilla ženski spol rob, obšiv; breg, obala; pločnik

a la orilla de poleg, zraven
a orillas del mar na morski obali

oslič|ek³ moški spol (-ka …)
morski osliček živalstvo, zoologija mokrica: die Meerassel
vodni osliček živalstvo, zoologija mokrica: die Wasserassel (jamski Höhlen-Wasserassel, slepi Blinde Wasserassel)

oso moški spol medved

oso blanco, oso marítimo morski (beli) medved
oso hormiguero m. mravljinčar
oso pardo, oso común rjavi (navadni) medved
hacer el oso biti vsega kriv, tepen(ec) biti; dvoriti komu
piel de oso medvedja koža

ostriž¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija podred: der Barschfisch
pravi ostriž Echter Barsch (navadni/potočni [Flußbarsch] Flussbarsch, rumeni Gelbbarsch, zlati Goldbarsch)
morski ostriž Brandungsbarsch
nandidski ostriž Nanderbarsch (Schomburgkov der Vielstachler, modri badis der Blaubarsch, der Topfgucker)
sončni ostriž Sonnenbarsch (navadni Gemeiner, uhati Großohriger)
pritlikavi sončni ostriž Zwergbarsch (pasasti Gebänderter, črni Schwarzbarsch)
ploščati sončni ostriž Scheibenbarsch
veliki črni ostriž Großer Schwarzbarsch
stekleni ostriž Glasbarsch (indijski Indischer, nilski Nilbarsch)
veleoki ostriž Priacanthus: Großaugenbarsch
zobčasti ostriž Zackenbarsch

otarie [ɔtari] féminin, zoologie vrsta tjulenjev

otarie à crinière morski lev

paj|ek² moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija riba: die Spinnenqueise
morski pajek (morski zmaj) das Petermännchen

paj|ek³ moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija pantopod:
morski pajek (samonožec) die Asselspinne

paj|ek⁴ moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija rak kratkorepec:
morski pajek Maia: die Seespinne (mali Kleine Seespinne, veliki Große Seespinne, die Teufelskrabbe)
Hyas: die Meerspinne

pájek (-jka) m

1. zool. ragno:
pajek prede, razpenja mrežo il ragno tesse la tela
suh kot pajek magro come uno stecco
pren. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu ho una fame da lupo
dolgonogi pajek folco (Pholcus phalangioides)
hišni pajek tegenaria (Tegenaria domestica)
morski pajek grancevola (Maja squinado)
osasti pajek argiope fasciata (Argiope bruennichi)
rdeči pajek ragno rosso (Trombidinus)
vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)

2. avt. žarg. autogrù

Palaemōn -ōnis, acc. -onem in (pesn.) -ona, m (Παλαίμων) Palájmon (Palémon)

1. morski bog, prej Melicerta (gl. Melicerta): Ci., V., O. — Od tod adj. Palaemonius 3 (Παλαιμόνιος) palájmonski, palajmónijski, pesn. = koríntski: Stat., Cl.

2. neki pastir: V.

3. Q. Remmius Palaemon Kvint Remij Palajmon, slovničar za časa Tiberija in Klavdija: Q., Suet.