Franja

priznáti priznávati (dolg) to acknowledge, to recognize; (krivdo, napako, itd.) to confess, to concede, to own up; (dopuščati) to admit, to make admission; (odobriti) to ratify, arhaično to avouch; (pravico, pravo) to concede a claim, to give someone his (ali her) due; to do justice to

priznáti, priznávati koga za... to own someone for...
ne priznáti, priznávati za svojega, za svoje to disown someone, something
priznal mi je, da... he admitted to me that...
odkrito priznáti, priznávati to admit frankly
priznáti, priznávati otroka to recognize a child as one's own, to admit paternity
priznáti, priznávati za (kot) svoje to acknowledge as one's own
priznaj vendar! own up!
priznam svojo zmoto I admit I was wrong
vse priznáti, priznávati to confess everything, (žargon) to come clean, to own up, to cough it up
priznáti, priznávati zločin to confess to a crime
priznam, da nisem imel prav I acknowledge that I was wrong
priznavajo, da so to vedeli že prej they admit that they knew it before
priznáti, priznávati se za krivega to admit one's guilt
priznáti, priznávati se za premaganega to concede victory
ne hoteti priznáti, priznávati to disclaim, to disavow, to deny
to mu je treba priznáti, priznávati you have to grant him that
treba je, mora se priznáti, priznávati, da... it must be admitted (ali conceded) that...
priznáti, priznávati krivdo, priznáti, priznávati se za krivega to plead guilty
priznam, da bo treba premagati še mnogo težav I admit that we shall have to overcome many difficulties
rade volje priznamo usluge, ki nam jih je izkazal we readily acknowledge the services he has rendered us
priznáti, priznávati svoj poraz to admit defeat

produire* [prɔdɥir] verbe transitif proizvajati, producirati; (ob)roditi; pridobivati, pridelati; privesti, predložiti, pokazati; donesti; povzročiti; verbe intransitif skotiti, povreči

se produire izvršiti se, dogoditi se, nastati, nastopiti, pokazati se
produire une impression favorable napraviti ugoden vtis
produire des intérêts donašati obresti, obrestovati se
la France produit 16 quintaux de blé à l'hectare Francija pridela 16 kvintalov žita na hektar
produire un effet sur quelqu'un napraviti vtis, učinkovati na koga
produire de bons résultats dati dobre rezultate
la guerre produit beaucoup de maux vojna povzroči mnogo zla
il s'est produit un grand changement nastopila je velika sprememba
produire un document pokazati, predložiti dokument
produire des témoins privesti priče
produire des raisons navesti razloge

promèt traffic; circulation; ekonomija, iztržek turnover; (poslovanje) trade, business, operations pl, financial transactions pl; communication

cestni, ulični promèt street traffic
blagovni promèt goods traffic
osebni, potniški promèt passenger traffic
mestni promèt urban transport
zračni promèt air traffic
odprt za promèt open to traffic
krožni promèt ZDA traffic circle
tujski promèt tourist trade, tourist business, tourism
enosmerni (dvosmerni) promèt one-way (two-way) traffic
ulica z enosmernim promètom one-way street
prekinitev promèta interruption (ali obstruction) of traffic
ustavitev promèta traffic hold-up
zamašitev promèta traffic congestion, traffic jam
preusmeritev promèta (obvoz) diversion, by-pass, detour
zamašen promèt bottleneck, traffic jam
odvijanje promèta easing the flow of traffic
čas močnega promèta rush hour
biti v promètu (krožiti) to circulate, to be in circulation, (denar) to be current
izročiti promètu, dati v promèt to open to traffic, (denar) to issue
vzeti iz promèta to withdraw from circulation, to call in
preusmeriti promèt to redirect, to divert (the) traffic
promèt je bil (začasno) prekinjen, ustavljen traffic was suspended
usmerjati promèt to direct (ali to regulate) the traffic
v tej ulici je mnogo promèta there is a lot of traffic in this street
promèt je bil ustavljen dve uri (the) traffic was held up for two hours
spraviti artikel v promèt to put an article on the market

prometer obljubiti, obetati; zagotavljati, zatrjevati

me prometo mucho de ello od tega si mnogo obetam
yo le prometo que... zagotavljam Vam, da ...
es un muchacho que promete je fant, ki veliko obeta
va mucho de prometer a cumplir obljubiti in obljubo držati je dvoje
prometerse zaročiti se

promettre* [prɔmɛtrə] verbe transitif obljubiti, obetati; figuré napoved(ov)ati, dati sklepati (quelque chose na kaj); zagotavljati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); verbe intransitif zbuditi upanja; dobro napredovati (tudi ironično)

se promettre pričakovati, nadejati se (česa), upati (quelque chose na kaj), računati (quelque chose s čim); trdno skleniti; zaročiti se; obljubiti si (kaj) drug drugemu
enfant masculin qui promet otrok, ki mnogo obeta
il m'a promis de venir me voir obljubil mi je, da me bo obiskal
promettre la lune (familier) obljubljati nemogoče stvari
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove
promettre le secret obljubiti komu molčečnost glede skrivnosti
il gèle déjà au mois d'octobre! ça promet pour cet hiver! zmrzuje že v oktobru! lepi obeti za letošnjo zimo!
se promettre du plaisir obetati si zabavo

promise¹ [prɔ́mis] samostalnik
obljuba (to komu)
figurativno obet, obetanje (of)

to break one's promise prelomiti svojo obljubo (besedo)
to claim a promise sklicevati se na obljubo
to keep one's promise držati obljubo (besedo)
to make a promise obljubiti
to show promise mnogo obetati
a youth of great promise mnogo obetajoč mladenič

promise² [prɔ́mis]

1. prehodni glagol
obljubiti, dati besedo (to komu)

2. neprehodni glagol
vzbujati upanje, obetati

pogovorno I promise you to ti zagotavljam
to promise o.s. s.th. nadejati se česa, obetati si kaj
he promises well mnogo obeta
the weather promises fine videti je, da bo lepo vreme
I was promised a job obljubili so mi službo
Promised Land obljubljena dežela (tudi figurativno)

prō̆-pāgō¹ -āre -āvī -ātum (prō̆ in pagere, pangere)

1. s sadikami (po(d)taknjenci, grebenícami, gróbanicami, položnícami) razmnožiti (razmnoževati): Col., vitem Ca., Ap., Plin., ficum, Punicam, maiorum generum omnia, laurum, prunos Plin.

2. metaf.
a) razploditi (razplojevati), zaploditi (zaplojevati, zaplajati) rod, zaroditi: stirpem, subolem Ci., prolem Lucr., familiam Ap., sui generis initium Ci., haec posteritati Ci. potomstvu (potomcem) izročiti.
b) (raz)širiti, razširiti (razširjati, razširjevati): Plin., Vell., Lamp. idr., fines Ci., fines imperii Ci., N., terminos populi Romani L. ali urbis T., imperium L., Suet.; pren.: infamiam T.
c) podaljš(ev)ati, nadaljevati: diem Ci., vitam Ci., Lact., imperium (poveljstvo) consuli in annum L., aliquid in aevum Plin., laudem alicuius ad aeternam memoriam Ci., multa saecula propagavit rei publicae (sc. meus consulatus) Ci. je državi zagotovil obstanek za mnogo stoletij, propagare bellum Ci., bellum in posteros Fl.
d) (po)višati, povišati (poviševati), povečati (povečevati): a ducentis sestertiis adusque duo sestertia (2000 sestercijev) sumptus cenarum propagatus est Gell.

pròst free, (na prostosti) free, at liberty, at large; (vstop) free; (brezplačen) gratuitous, free of expense; (dovoljen) permitted, allowed; (neodvisen) independent; (brez zaprek) unhindered, unobstructed, unimpeded; (brez nadzora) uncontrolled; (neprisiljen) unforced, uncompelled, unconstrained, unfettered, unconfined, unshackled; (nezasužnjen) unenslaved; (neujet) uncaught; (spuščen) released, freed, liberated; (nezaposlen) unengaged, unoccupied, disengaged, idle, at leisure, off duty

pròst vseh davkov exempt from all taxes (ali duties)
carine pròsto duty-free, free of duty
pròsta sobota Saturday off, free Saturday
pròst dan an off day, a day off
pròst službe off duty, off work
pròsti čas spare time, leisure hours pl, leisure
pròsta luka free port
pròst prehod free pass
pròsto službeno mesto vacancy
pròst predmet (v šoli) optional subject
pròst vseh skrbi free from all cares
poštnine pròsto prepaid, postpaid, (paket) carriage-paid
pròst prevod free (ali not literal) translation
pròsti pad fizika free fall
pròsti stil (plavanja) free-style (swimming)
pròsti strel šport, nogomet free kick
pròsta rokoborba catch-as-catch-can, all-in wrestling
pròsta trgovina free trade
pròste vaje gymnastic exercises pl, callisthenics pl
pròsta vstopnica free (ali complimentary) ticket
pròst izvod (za avtorja) author's (free) copy, gratis copy, (reklamni) free copy, free specimen, (za knjigarnarja) odd copy
prosto! (= naprej!, vstopite!) come in!, step in!
na prostem in the open air, outdoor, out of doors
plavalni bazen na pròstem open-air swimming pool
s pròstim očesom with the naked eye
v pròsti prodaji off rations, unrationed
vstop pròst! admission free!
prosto za pristanek! aeronavtika cleared for approach!
ob sobotah sem pròst I am free on Saturdays
ste pròsti jutri? are you free tomorrow?
ste pròsti? (taksistu) are you free?, you're not engaged, are you?
nobenega pròstega sedeža ni več bilo there wasn't a single seat left
brž ko bom pròst, vas obiščem as soon as I am free (ali through), I shall call on you
dati prost dan to give someone a day off
na pròsto vam je dano, da se lahko pritožite you are free (ali at liberty) to complain, it's up to you whether or not you complain
vsak teden imam en pròst dan I have a day off every week
dobiti pròst dan to get a day off
jutri bomo imeli pròsto we shall have a day off (ali a free day) tomorrow
imeti pròst dostop do koga to have free access to someone
imate kaj pròstih sob? have you any rooms unoccupied (ali free, available)?
imeti pròsto hrano in stanovanje to have free board and lodging
nimam nič pròstega časa I haven't any time to spare
imeti mnogo pròstega časa to have much time to spare
imeti pròste roke to have a free hand, to have full power
ne imeti pròste minute zase not to have a spare moment for oneself
prenočiti na pròstem to camp out
voziti kolo po klancu navzdol v pròstem teku to freewheel (ali to coast) down a hill
dati pròst polet svoji fantaziji to give one's fancy full scope

próstor room; space; (sedež) seat; (razstavni) site; (površina) area; (področje) tract, region

próstor! make way!, give way!, clear the way!
brezzračni próstor vacuum
življenjski próstor living space
zaradi pomanjkanja próstora for lack of space
trgovski próstori business premises pl
društveni próstori a society's premises
ni več próstora there is no room left
próstora je za vse there is room for all
vsi próstori so zasedeni all the places are taken
napraviti próstor za koga to make room for someone, to clear the way for someone
rezervirati próstor to book a seat
niti toliko próstora ni, da bi se človek obrnil there's not room enough to swing a cat
potreben bi bil mnogo večji prostor, kot (pa) je na voljo it would require much more space than is available here (ali than you've got here)
omejenost, pičlost próstora shortage of space
kazenski próstor šport penalty area

próstor espacio m ; plaza f ; (sedež) asiento m ; (v gledališču) localidad f ; lugar m , sitio m

prazen prostor asiento m desocupado, plaza f libre
zaseden do zadnjega prostora atestado, abarrotado
(naredite) prostor! ¡apártense!; ¡dejen paso!
v tej dvorani je prostora za 20 oseb en esta sala caben veinte personas
odkazati komu prostor indicar a alg un asiento
napraviti prostor za hacer sitio a (ali para), (stopiti na stran) apartarse a un lado, retirarse
odstopiti komu svoj prostor ceder el asiento a alg
pustiti prostor za dejar sitio a (ali para)
rezervirati prostor reservar una plaza, (v gledališču) reservar una localidad
(za)vzeti mnogo prostora ocupar mucho lugar
zasesti (svoj) prostor ocupar un asiento

provençal, e, aux [prɔvɑ̃sal, so] adjectif provansalski; masculin provansalščina

à la provençale po provansalsko (z mnogo česna in peteršilja)

purgatorio moški spol vice; muka, trpljenje, bridkost

pasar las penas del purgatorio mnogo trpeti v življenju

pustolóvščina adventure

iskati pustolóvščine to seek adventure
rad se spušča v pustolóvščine he likes throwing himself into hazardous undertakings
vedno je imel rad pustolóvščine he always had the spirit (ali a love) of adventure
doživel sem mnogo pustolóvščin I met with many adventures
oni radi iščejo pustolóvščine they like to go in search of adventure

quantità f

1. količina; kolikost:
la quantità delle riserve è in continua diminuzione količina zalog stalno pada

2. množina, veliko število:
una grande quantità di turisti veliko število turistov
in quantità obilo, mnogo, veliko
in grande, piccola quantità zelo veliko, malo

3. jezik kvantiteta

quantité [kɑ̃tite] féminin kolikost, količina, množina, mnoštvo

en grande quantité v veliki množini, v obilju, v obilici
en quantité industrielle v industrijskem obsegu
quantité d'une syllabe (voyelle) dolžina zloga (samoglasnika)
une quantité de, quantité de mnogo, veliko število
quantité de gens disent ... mnogo ljudi pravi ...

quench [kwenč] prehodni glagol
poetično pogasiti (žejo, ogenj); ohladiti, politi z mrzlo vodo (pepel, koks); udušiti (čustva)
sleng zavezati komu jezik

to quench smoking flax prekiniti mnogo obetajoč razvoj
elektrika quenching choke gasilna dušilka
quenching frequency nihalna frekvenca

quite [kwáit] prislov
popolnoma, čisto, docela; resnično, zares (quite a gentleman)
precej, ravno, prav, zelo

quite a precej, zares
quite a few veliko, mnogo
quite other čisto drugačen
quite the thing prava stvar, kot je treba, primeren
not quite proper ne ravno primeren
Oh quite!; ali quite so! res je, se strinjam
she (he) isn't quite ni prava dama (ni pravi gospod)

rábiti to use, to make use of; to avail someone (of)

čému rabi to? what is this for?
to se je mnogo rabilo this has seen much service
ne se več rábiti to be out of use, to fall into disuse, to be disused (ali discarded, discontinued)
rábiti se to be used (ali in use, employed)
tega avtomobila ne rabim (= ne potrebujem, nimam kaj početi z njim) I have no use for this car
vsak dan se rábiti to be in daily use

rak samostalnik
1. (bolezen) ▸ rákV bolnišnici so se specializirali za zdravljenje raka pri živalih. ▸ A kórház az állatok rákos megbetegedéseinek kezelésére specializálódott.
2. (žival) ▸ rákV morju je planktonskih rakov toliko, da tvorijo do 90 % živalskega planktona. ▸ A planktonikus rákfélék olyan nagy számban fordulnak elő a tengerben, hogy az állati plankton 90 százalékát teszik ki.
Raki se prehranjujejo tako z rastlinami kot tudi z živalmi. ▸ A rákok növényeket és állatokat egyaránt fogyasztanak.
Mlade ribe se hranijo z manjšimi raki. ▸ A fiatal halak kisebb rákokkal táplálkoznak.

3. (hrana) ▸ rákMeso rakov popražimo na maslu, dodamo moko in pustimo da porumeni. ▸ A rákhúst vajban megpirítjuk, hozzáadjuk a lisztet, és hagyjuk, hogy megsárguljon.
4. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Rák [znamenje] ▸ rák [oseba]Samski raki utegnejo spoznati sorodno dušo in začeti novo poglavje v svojem življenju. ▸ Az egyedülálló rákok találkozhatnak lelki társukkal, és új fejezetet kezdhetnek az életükben.Luna v Raku bo v odnose prinesla mnogo več nežnosti, razumevanja in mehkobe. ▸ A Hold a Rákban sokkal több érzékenységet, megértést és lágyságot hoz a kapcsolatokba.
Vpliv Saturna v znamenju Raka vas sili k popuščanju v odnosih in odpovedi lastni avtoriteti. ▸ A Szaturnusz hatása a Rák jegyében az engedékenységre és a tekintélyéről való lemondásra készteti a kapcsolatokban.

5. (škodljiva zadeva) ▸ rákfeneNaše zdravstvo je hudo bolno, uničujejo ga rak korupcije in klientelizma. ▸ Egészségügyi rendszerünk súlyosan beteg, a korrupció és a klientelizmus rákfenéje pusztítja.Stave so rak kitajskega nogometa. Zaradi stav mnogi podkupujejo tako sodnike kot igralce. ▸ A fogadás a kínai futball rákfenéje. Sokan a fogadások miatt vesztegetik meg a játékvezetőket és a játékosokat.
Terorizem je rak Pakistana. ▸ A terrorizmus Pakisztán rákfenéje.

6. botanika (bolezen rastlin) ▸ rákPoglavitno delo pri trti bo raziskati, od kod prihaja rak v vinograde. ▸ A szőlőtőkékkel kapcsolatos fő munka az lesz, hogy megvizsgáljuk, honnan ered a rák a szőlőültetvényeken.