-
σπένδω [Et. lat. spondeo, respondeo, sponsa. – Obl. fut. σπείσω, aor. ἔσπεισα, pf. ἔσπεικα, pass. pf. ἔσπεισμαι (pass. in med. pomen), aor. ἐσπείσθην, med. fut. σπείσομαι, aor. ἐσπεισάμην, ep. praes. cj. 2 sg. σπένδῃσθα, impf. iter. σπένδεσκε, aor. σπεῖσα, iter. σπείσασκε, cj. σπείσομεν]. I. act. 1. a) raz-, izlivam (vino), darujem, prinašam pitno daritev; b) sploh: darujem, žrtvujem, prinašam v dar. 2. sklepam zavezo ali pogodbo σπονδάς, οἷς ἔσπειστο s katerimi je bila sklenjena pogodba; pass. darujem se, sem darovan NT. II. med. 1. sklepam (s slovesno pitno daritvijo) pogodbo (zavezo, mir, premirje). 2. a) po pogodbi se zavežem, določim, zagotovim, obljubim kaj; b) izgovorim si kaj po pogodbi; c) mirno poravnam kaj νεῖκος; d) sprijaznim, spravim se s kom τινί.
-
σπονδή, ἡ 1. izliv pitne daritve, pas. čistega vina ali tudi mleka in olja, pitna daritev. 2. pl. s pitno daritvijo slovesno sklenjena zveza (pogodba, premirje, mir), σπονδὰς ποιοῦμαι izlivam pitno daritev komu na čast, sklepam pogodbo (zavezo), σπονδὰς ἐληλυθέναι da je pogodba potekla, εἰσέρχομαι εἰς τὰς σπονδάς pristopim k zavezi, ἐν ταῖς σπονδαῖς εἰμι sem v zavezi, ἐν ταῖς σπονδαῖς za časa pogodbe (premirja), πιστεύω τινὶ σπονδάς zaupam komu pri sklepanju pogodbe. 3. pogodbena listina εἴρηται ἐν ταῖς σπονδαῖς.
-
συνθήκη, ἡ (συν-τίθημι) 1. sestava. 2. dogovor, pogodba, zveza, mir.
-
σχολάζω (σχολή) 1. sem brez dela (posla), praznujem, počivam, mirujem, ἀπό τινος ne bavim se več s čim, ne ukvarjam se s kom, imam mir pred kom, ne nadleguje me več kdo, οἶκος σχολάζων prazna (osnažena) hiša. 2. a) imam čas za kaj ali za koga τινί NT; posvetim se čemu, ukvarjam se s čim πρός τι, sem učenec koga; b) omahujem, obotavljam se, mudim se.
-
σχολή, ἡ [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. brezdelica, brezdelje, prosti čas, mir(ovanje), počitek, τινός pred kom; odmor, ura počitka; σχολή ἐστι αὐτῷ ima čas, πρός τι za kaj, σχολὴ γίγνεταί τινι ἀπό τινος kdo dobi mir pred čim = se iznebi česa; σχολὴν ἄγω imam čas, praznujem, počivam, σχολὴν ἄγω ἐπί τινι posvetim prosti čas čemu, σχολὴν ποιοῦμαι πρός τι vzamem si čas za kaj, σχολὴν ἔλαβον vzel sem si čas, ἐπὶ σχολῆς, κατὰ σχολήν počasi, mirno. 2. a) kar kdo v prostem času dela, ukvarjanje v prostem času, predavanje, (znanstveni) pogovor, ἐπὶ σχολήν v znanstvene namene; b) šola NT. 3. obotavljanje, odlašanje, počasnost, lenoba, σχολὴν ἄγω odlašam. 4. adv. σχολῇ a) polagoma, počasi, leno; b) komaj, težko; εἰ δὲ μή … σχολῇ γε še manj.
-
животный živalski; (pren.) robat, primitiven;
ж. мир živalstvo;
ж. страх nagonska strahopetnost;
животная жизнь umazano življenje
-
избавлять, избавить odreševati, (od)rešiti česa, oprostiti česa; obvarovati česa;
избави бог! bog varuj!; bog ne daj!;
избавь! daj mir!, pusti me!;
-
нарушать, нарушить prekršiti;
н. спокойствие kaliti mir; H.
н. присягу prelomiti prisego
-
отводить, отвести odvajati, odvesti; odpeljati, oddaljiti; odvračati, odvrniti; izvzeti; dodeljevati, dodeliti (zemljo);
о. подозрение odvračati sum;
о. свидетелей odklanjati priče;
о. кандидатуру ugovarjati zoper kandidaturo;
о. Кому глаза obračati pozornost koga drugam, metati pesek v oči;
о. сердце olajšati si srce;
о. душу uživati duševni mir
-
отвязываться, отвязаться odvez(ov)ati se; znebiti se koga; odkrižati se koga;
отвяжитесь от меня! dajte mi mir!
-
перевёртывать, перевернуть (pre)obračati, (pre)obrniti, prevrniti;
перевернуть весь мир (свет) narediti nekaj nenavadnega, nemogočega
-
потусторонний onstranski; nadčuten, transcendenten;
потусторонний мир onstranstvo
-
призывать, призвать poz(i)vati; vpoklicati;
п. к чувству долга apelirati na čut dolžnosti;
п. к спокойствию zahtevati mir
-
упокой m
за у. za dušni mir