Franja

chi

A) pron. kdor:
chi cerca, trova kdor išče, najde
esco con chi mi pare hodim, s komer hočem

B) pron.

1. kdor:
si salvi chi può reši se, kdor se more
chi volesse provare, è libero di farlo kdor bi želel; naj poskusi

2. kdor(koli):
può entrare chi vuole lahko vstopi, kdor želi

C) pron. eden... drugi; ta... oni:
chi la pensa in un modo chi nell'altro eden misli tako, drugi drugače

Č) pron. kdo?:
chi credi di essere kdo pa misliš, da si?
chi te lo fa fare? čemu neki?
ma guarda un po' chi c'è! glej no, kdo je prišel!

chiamare

A) v. tr. (pres. chiamo)

1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo

2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)

3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča

4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede

B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!

chiarire

A) v. tr. (pres. chiarisco)

1. razčistiti

2. pojasniti, pojasnjevati; razjasniti; razčistiti

B) ➞ chiarire, chiarirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ chiarisco) razjasniti se:
il tempo non (si) è ancora chiarito vreme se še ni razjasnilo

chiēdere^*

A) v. tr. (pres. chiēdo)

1. vprašati; prositi, naprošati; zahtevati:
chiedere scusa opravičiti, opravičevati se
chiedere la mano di una donna, chiedere una donna in sposa zasnubiti žensko
chiedere un prezzo equo zahtevati primerno ceno

2. prosjačiti

3. vpraševati:
chiedere informazioni vprašati za informacije
mi chiede sempre tue notizie vedno me sprašuje po tebi

B) v. intr.

1. vprašati:
mi ha chiesto di te vprašal me je po tebi

2. pog. klicati:
al telefono chiedono di te kličejo te po telefonu

chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
chien méchant popadljiv pes
chien de pique črni Peter (karta)
nom masculin d'un chien! presneto!
exposition féminin de chiens pasja razstava
mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
métier masculin de chien pasji poklic
temps masculin de chien pasje, grdo vreme
travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
vie féminin de chien pasje življenje
entre chien et loup v mraku
arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
faire le chien couchant biti lizunski
n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
être coiffé à la chien biti ves razkuštran
je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto

chinare

A) v. tr. (pres. chino) pripogniti; nagniti, nagibati:
chinare gli occhi povesiti oči
chinare il capo pobesiti glavo, prikloniti se
chinare il capo, la schiena pren. pokoriti se
chinare le ginocchia poklekniti

B) ➞ chinarsi v. rifl. (pres. mi chino) pripogniti se, pripogibati se

chip¹ [čip] samostalnik
drobec, odkrušek, iver, trska; oškrbek; odpadek; igralna znamka; odkrušeno mesto
pogovorno otrok

a chip of the old block čisto tak kakor njegov oče
I don't care a chip for it ni mi do tega
to carry a chip on one's shoulder rad se prepirati
potato chips tenke ocvrte krompirjeve rezine
to buy chips hraniti denar
ameriško, sleng to hand (ali pass in) one's chips umreti
dry as a chip nezanimiv, dolgočasen, suhoparen
such carpenters such chips po delu spoznamo človeka

chique [šik] féminin žvečilni tobak, čik; bolha peščenica

mou comme une chique mehek, neenergičen človek
avaler sa chique (populaire) umreti
couper la chique à quelqu'un (figuré) sapo komu zapreti, presenetiti ga
ça me coupe la chique to mi vzame sapo

chiudere^*

A) v. tr. (pres. chiudo)

1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati

2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin

3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti

B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro

C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne

Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)

1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila

2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo

3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom

4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo

chocar [c/qu] izzivati, dražiti, šokirati; ganiti, pretresti; presenetiti; zadeti ob; spopasti se

chocar los vasos trčiti (pri pitju)
eso me choca temu se čudim
no me choca on mi ni všeč
no es de chocar nič čudnega ni
¡choquemos! trčimo!

choice¹ [čɔis] samostalnik
izbira, izbor; alternativa (of)
najboljše, cvet, elita

Hobson's choice, choice of evils nobena izbira
choice of everything najboljše, kar se dobi
ameriško, sleng I am choice of it mnogo mi je do tega
for choice, by choice prvenstveno, najraje
a wide (poor) choice velika (majhna) izbira
to take (ali make) one's choice izb(i)rati si
I have no choice but to moram, prisiljen sem
at your choice kakor želite
the choice is (ali lies) with you ti se moraš odločiti
a good choice bogata izbira

ci²

A) pron. nam, nas

B) pron.

1. na to, o tem:
non ci ho fatto caso nisem pazil na to, nisem bil na to pozoren
ci posso contare? ali lahko računam na to?

2. pleon.
in queste cose non ci capisco nulla na te zadeve se nič ne razumem
ai tuoi figli non ci pensi ti ne misliš na svoje otroke!

C) avv.

1. tu, sem; tam, tja:
sono stato un mese a Roma e mi ci sono trovato bene bil sem mesec dni v Rimu in sem se lepo imel

2. (z glagolom essere)
nella stanza c'è una stufa v sobi je peč

3. tod, od tod:
per questa strada non ci passa anima viva po tej cesti ne gre živa duša

4.
ci vuole potrebno je
ci corre je razlika
io ci sto pren. strinjam se, jaz sem za to
non ci vede, sente bene ne vidi, ne sliši dobro

cibare

A) v. tr. (pres. cibo) hraniti, rediti

B) ➞ cibarsi v. rifl. (pres. mi cibo) hraniti se, jesti (tudi pren.):
cibarsi di carne hraniti se z mesom
cibarsi d'aria od zraka živeti, premalo jesti
cibarsi di arte posvetiti, posvečati se umetnosti
cibarsi di sogni pren. živeti v sanjskem svetu, ne stati na tleh

cicatrizzare

A) v. tr. (pres. cicatrizzo) zaceliti

B) ➞ cicatrizzare, cicatrizzarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ cicatrizzo) zaceliti se:
la ferita si è cicatrizzata rana se je zacelila

cicca² f

1. čik, ogorek; pog. šalj. cigareta, čik:
mi dai una cicca? ali mi daš čik?

2. pren. ničvredna stvar:
non valere una cicca biti brez vrednosti, ne veljati piškavega oreha

cicchetto m

1. kozarček, šilček:
farsi un cicchetto spiti ga kozarček

2. pren. ukor:
mi son preso un cicchetto dal capoufficio šef me je okregal

cimentare

A) v. tr. (pres. cimento)

1. prečistiti, prečiščevati (zlato)

2. knjižno preskusiti, preskušati; (mettere a repentaglio) spraviti v nevarnost, tvegati:
cimentare la vita di qcn. spraviti v nevarnost življenje nekoga

B) ➞ cimentarsi v. rifl. (pres. mi cimento) upati si, tvegati; zagnano se lotiti:
cimentarsi nella soluzione di un problema lotiti se rešitve problema
cimentarsi con qcn. pomeriti se s kom

cingere^*

A) v. tr. (pres. cingo)

1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
cingere d'assedio pren. oblegati

2. opasati:
cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
cingere la corona pren. postati kralj
cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti

B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati

circondare

A) v. tr. (pres. circondo) obdati, obdajati

B) ➞ circondarsi v. rifl. (pres. mi circondo) obdati se:
circondarsi di amici obdati se s prijatelji

citronast pridevnik
1. (o barvi) ▸ citromosPovezane iztočnice: citronasta mušnica

2. (o vonju) ▸ citromosVšeč so mi predvsem sveži in citronasti vonji. ▸ Szeretem a friss és citromos illatokat.
Povezane iztočnice: citronasti ožep

3. (o okusu) ▸ citromosKoriander ima citronast priokus, zato jedem doda svežino. ▸ A koriandernek citromos mellékíze van, ezért az ételeknek frissességet ad.