Franja

potoválen de viaje(s)

potovalno čtivo lectura f de (ali para) viaje
potovalni avtobus autobús m, autopullman m
potovalni kovček baúl m, (ročni) maleta f, (majhen) maletín m
potovalna lekarna (odeja, torba) botiquín m (manta f, saco m) de viaje
potovalen pisalni stroj máquina f de escribir portátil
potovalne potrebščine artículos m pl para viaje
potovalna prtljaga equipaje m
potovalni nesesér neceser m (de viaje)
potovalni načrti proyectos m pl de viaje
potovalni urad agencia f de viajes; oficina f de turismo

pourcentage [pursɑ̃taž] masculin odstotki; obrestna mera

pourcentage sur les bénéfices delež na dobičku
pourcentage infime zelo majhen odstotek

predrob|en [ô] (-na, -no) zu klein; obraz: zu schmal (zelo majhen) winzig

prej

1. früher, (poprej) vormals, vorher, zuvor, (pred tem) davor
prej omenjeni vorerwähnt
dan prej tags zuvor/davor
že zdavnaj/veliko prej lange vorher
že od prej von früher her
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein

2.
prej kot X eher als X (bil sem tam prej kot on ich war da eher als er, prej bi rekel, da ich würde eher sagen, [daß] dass, ne velik, prej majhen nicht groß, eher klein)

3.
čim prej, tem … je früher, desto/umso
pridi ipd. čim prej möglichst bald, möglichst schnell, frühestensmöglich
| ➞ → čimprej

4. (najprej) zuerst, erst

5.
prej ko (preden) ehe, eher
(čimprej) je früher

6.
prej kot früher als
ne prej kot frühestens, ehestens
nikakor ne prej kot allerfrühestens
vse (drugo) prej kot nichts weniger als, alles andere als

7.
prej ali slej früher oder später, über kurz oder lang
slej ko prej nach wie vor

8.
kot še nikoli prej/bolj kot (sploh) kdaj prej mehr denn je

prepucij samostalnik
anatomija, veterina (koža na moškem spolnem udu) ▸ fityma, előbőrObrezovanje ali cirkumcizija je majhen kirurški poseg, s katerim odstranijo prepucij. ▸ A körülmetélés kisebb műtéti beavatkozás, amellyek eltávolítják a fitymát.
Majhni psi, kot je jorkširski terier, imajo po naravi tesen prepucij. ▸ A kistestű kutyáknak, amilyen a yorkshire terrier, természetüknél fogva szűk a fitymájuk.

profit¹ [prɔ́fit] samostalnik
ekonomija dobiček, korist
(često množina) dohodek, skupiček, čisti dohodek
pravno donos (od zemlje); korist, prednost

gross profit bruto dohodek
net profit neto dohodek
excess profit izredni dobiček
rate of profit profitna mera
to leave a profit prinesti dobiček
to make a profit on zaslužiti kaj s čim
to sell at a profit prodati z dobičkom
profit and loss account obračun
small profits quick returns majhen, a takojšen dobiček
to turn s.th. to profit obrniti kaj sebi v prid
to his profit v njegovo korist

prō-gredior -gredī -gressus sum (prō in gradī)

I. iziti, oditi, izhajati, odhajati, ven (iz, z, od) česa iti, hoditi, stopiti (stopati): ex domo Ci., portā O., Italiā Pl., in publicum Iust. iti na ulico, javno se (po)kazati, iti v javnost, extra vallum Auct. b. Afr., in contionem L. nastopiti v zboru (na zborovanju, na skupščini), ad colloquium Iust; abs.: tandem progreditur V., cultius Iust. bolj nališpano (okrog) hoditi, nihil Ci. ali nusquam progredi Cels. prav nič, prav nikamor ne iti z doma, prav nič, prav nikjer se javno ne prikazovati, de progrediendo cogitare Plin. —

II.

1. dalje, naprej iti (stopati, korakati): ut regredi quam progredi mallent Ci., pedetemptim Lucr., nec regredi volo nec progredi possum Hier.; occ. (kot voj. t.t.) naprej se pomakniti (pomikati), naprej podvizati, napredovati, naprej prodreti (prodirati), naprej korakati, (o ladjah) naprej pluti, naprej jadrati: Vell., Gell. idr., milites in locum iniquum progrediuntur C., longius a castris C., ante signa, praeter paludes L.; z acc.: tridui viam C., quattuor milia passuum silentio C., naves solvit paulumque a portu progressus C. pojadrati (odjadrati) malo naprej; s sup.: pabulatum longius C., lignatum pabulatumque L.

2. metaf.
a) napredovati, iti naprej, doseči (dosegati) napredek, napredujoč dospe(va)ti (pri(haja)ti) do česa, uspeti, razvi(ja)ti se, (z)rasti v čem, na kakem področju: estne aliquid ultra, quo crudelitas progredi possit? Ci., videamus, quatenus amor in amicitiā progredi debeat Ci., mihi ille pervenisse videtur, quoad progredi potuerit feri hominis amentia Ci., quo amentiae progressi sunt L., consideres, quo progrediare L., absurdam in adulationem progressus T. ki je zašel (zašedši) v absurdno prilizovanje, progredi in virtute Ci., paulum aliquid ultra primas litteras Q., incipientes aut paulo progressi Q. nekoliko napredovavši (potem ko so dosegli nekaj napredka) v znanostih; komp. pt. pf. progressior Tert. bolj uspel v znanostih.
b) (v govoru, razpravi) napredovati, preiti (prehajati) na kaj: longius progredi non possit (nobene besede (ničesar) več ne more spregovoriti), qui obiecerit Ci., pusillum extra progredior Vitr. dovoliti si hočem majhen ekskurz (odmik, oddaljitev, zastranitev), pogumno se hočem malce oddaljiti od tematike, nunc ad reliqua progrediar Ci.
c) (v starosti) napredovati, pomakniti (pomikati) se naprej, miniti (minevati): paulum aetate progressi Ci. nekoliko starejši, progredientibus aetatibus Ci., progressa aetate Suet. v visoki starosti, v priletnosti.

Opomba: Imper. progredimino: Pl.; inf. progrediri (po 4. konjug.): Pl. — Act. soobl. prōgrediō: progrediere = progredierunt: Ven.

puloverček samostalnik
lahko izraža pozitiven odnos (majhen pulover) ▸ pulcsiHčerkica je imela debelejši puloverček in jesensko kapico. ▸ A kislányán vastagabb pulcsi és őszi sapka volt.
Hišni ljubljenček na koncu povodca je drobcen, okrogel in nosi puloverček. ▸ A póráz végén vonuló apró, dundi házikedvenc pulcsit visel.
Vsako leto si kupim poseben puloverček ali oblekico v božičnem stilu. ▸ Minden éven veszek magamnak egy különleges, karácsonyi stílusú pulcsit vagy ruhadarabot.

quotus 3 (iz quot po analogiji vrstilnih števnikov) kolikoteri?, kateri? = koliki?: neodvisno: Sen. tr. idr., quotus erit iste denarius … ? Ci., hora quota est? H. koliko je ura?; tudi: quotā (sc. horā) H. ob kateri uri; odvisno: tu quotus esse velis, rescribe H. s koliko ljudmi da (hočeš priti) prideš?, ali: koliko sogostov (prijateljev) da hočeš imeti?, dic quotus et quanti cupias cenare Mart.; occ.: pars quota laudis erat? O. kolikoteri del? = kako majhen del, prav majhen del, prav malo; tako tudi: pars quota Lernaeae serpens eris unus echidnae? O., quota pars nostri tot obire terras potest? Cu.; poseb. pogosto v zvezi quotus quisque kolikoteri = kako malokdo, kako malo: O., Sen. ph., Plin. iun. idr., quotus quisque iuris peritus est? Ci., quotus istud quisque fecisset Ci., quoto cuique lorica est? Cu., quotum quemque inveneris … ? T. (Dial.); zaznamuje tudi splošnost: quoto quoque loco libebit Corn. kjer koli se bo zljubilo.

razméroma relatively, comparatively, proportionally; in proportion; (latinsko) pro rata

on je razméroma srečen he is comparatively happy
meso je razméroma drago meat is comparatively dear
to je razméroma drago this is dear comparatively speaking
razméroma majhen comparatively small

regalare v. tr. (pres. regalo)

1. podariti, darovati:
regalare le proprie energie pren. zapravljati svoje sile, svoja prizadevanja
regalarsi un po' di riposo šalj. privoščiti si majhen oddih

2. podariti, poceni prodati

3. nareč. obdariti, obdarovati (koga)

Retina -ae, f Rétina, majhen trg v Kampaniji ob Vezuvu (zdaj Resina): Plin. iun.

Riese¹, der, (-n, -n) velikan; fachsprachlich: orjak; Astronomie orjakinja; abgebrochener Riese ironisch zelo majhen človek

rilč|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija (majhen rilec) der Rüssel, za vbadanje: der Stechrüssel

robč|ek³ [ó] moški spol (-ka …) (majhen rob) das Säumchen; prešit: die Biese

rūmor -ōris, m (sor. z rāvis, raucus, rāvus = raucus)

1. vsak votel ali zamolkel šum, hrum, hrup, hrušč, npr. šumljanje vode: tacito rumore Mosellae Aus.; poseb. šepet, brundanje, brenčanje, hrup, trušč, šunder, kramljanje vsevprek, vpitje, kričanje, klicanje križemkražem (na vse strani) kake množice ljudi: Cl. idr., trepido rumore vicinae clamitantis territus Ap.; zlasti pogosto v star. zvezi rumore secundo „s spremljajočim klicem“ = z glasno (hrupno) pohvalo, z glasnim odobravanjem (pritrjevanjem), z ovacijami, z dobroklici: H., T., Macr., Non. idr., rumore secundo solvere Poeta vetus ap. Ci., iter inceptum celerant rumore secundo V. z veselimi klici, ob veselih klicih.

2. tiho (tajno, prikrito) govorjenje, govorica, glas, negotovo poročilo, neizpričana (nedokazana, nepotrjena, nepreverjena) vest (novica): H., Suet., Stat., si quis quid rumore aut famā acceperit C., rumores falsi, incerti C., rumores a privatis temere in gratiam magistratuum conflicti L., volgi rumores S., rumor multa perfert Ci., rumorem serere Cu., V., rumorem dissipare, differre Ter., N.; z gen. causae: uno rumore periculi Ci., rumor occisi regis Cu., cenae Suet.; z de in abl.: rumores afferebantur de defectione C., rumor sine satis certo auctore allatus de morte L. nepotrjena vest, graves de te rumores Ci.; z ACI za besednimi zvezami rumor venit Ter., rumor est Ter., Ci., rumor narrat Mart., rumor incedit T., rumor increbrescit ali vulgatur L., crebri rumores afferebantur C. itd.

3. javno mnenje, glas ljudstva, glas, dobro ali slabo ime, dober ali slab sloves, velik ali majhen ugled: adversus famam rumoresque hominum firmus L., rumore adverso esse L. biti na slabem glasu = rumore malo flagrare H., claro apud volgum rumore esse T. biti na dobrem glasu; od tod occ.
a) prizna(va)nje, pohvala, dobro mnenje: rumorem quendam et plausum popularem esse quesitum Ci., plebis rumorem affectavit T.
b) opravljanje, obrekovanje, klevetanje, obiranje: quos rumor asperserat Cu.; pl.: S.

sing^*1 [siŋ]

1. neprehodni glagol
peti, prepevati; pesniti, pesnikovati; delati pesmi; vzklikati (for od)
figurativno kipeti, vršeti, (o krogli) žvižgati, (o potoku) šumeti, žuboreti; brneti, brenčati (čebela), zavijati (o vetru); žvrgoleti (ptice); (o ušesu) zveneti; dati se opevati

2. prehodni glagol
peti (kaj); opevati; spremljati (koga) s pesmijo; s petjem privesti (koga) v neko stanje

to sing a child to sleep uspavati otroka s petjem
to sing dumb figurativno niti besedice (več) ne reči
my ear is singing v ušesu mi zveni
to sing for joy peti od veselja
to sing the New Year in sprejeti novo leto s petjem
to sing s.o.'s praises (neprestano) komu hvalo peti, ga hvaliti
to sing to rest pomiriti s petjem
to sing small figurativno ponižno govoriti ali se vesti v navzočnosti "višjih" oseb, postati majhen (skromen, krotek, ubogljiv, pokoren)
to sing a song peti pesem
to sing another song (tune) figurativno drugo pesem peti, zapeti drugačno pesmico, ubrati druge, milejše strune, odnehati, popustiti, znižati svoje zahteve
this song sings to an air ta pesem se poje po napevu
to sing the same song (tune) figurativno trobiti v isti rog
to sing sorrow tóžiti, tarnati

sized [sáizd] pridevnik
(v zloženkah) določene (neke) velikosti

fair-sized precéj velik
full-sized polne, normalne, naravne velikosti
large-sized v polni velikosti
medium-sized srednje velikosti
small-sized, under-sized majhen
standard-sized normalno velik

small² [smɔ:l] prislov
majhno, fino; (redko) malo, malce; ne glasno, slabotno; prezirljivo

to cut small razrezati, zrezati
to sing small figurativno odnehati, znižati zahteve, postati manj glasen, postati majhen
she swept but small le malo je jokala
to think small of s.o. prezirljivo gledati na koga

sōldo m

1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek

2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare

3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati

4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)