Franja

dejansk|i (-a, -o) wirklich; (dejstven) tatsächlich, faktisch; (efektiven) effektiv, Effektiv- (obresti die Effektivverzinsung, mezda der Effektivlohn); (pozitiven) positiv (dejanski interes positives Interesse); (stvaren) Sach- (položaj die Sachlage, problem das Sachproblem, stanje der Sachverhalt); pravo, ekonomsko: Real- (dohodek das Realeinkommen, vrednost der Realwert, kupna moč die Realkaufkraft)
dejanska navzočnost die Realpräsenz
tehnika, računovodsko: Ist- (inventar der Ist-Bestand, obseg das Ist-Aufkommen, masa die Ist-Masse, moč die Ist-Stärke, storilnost die Ist-Leistung, vrednost der Ist-Wert, stroški Ist-Kosten množina)

dejánski (-a -o) adj.

1. effettivo, reale:
dejanska vrednost valore effettivo, reale
dejansko stanje stato reale

2. ekon. reale, effettivo:
dejanski dohodek reddito reale
dejanska vrednost valore reale
dejanska kupna moč potere d'acquisto reale
dejanski inventar scorte, giacenze effettive

delav|ec [é] moški spol (-ca …)

1. der Arbeiter (kvalificiran/nekvalificiran gelernter/ungelernter), -arbeiter (cestni Straßenarbeiter, fizični Handarbeiter, gozdni Forstarbeiter/Waldarbeiter, gradbeni Bauarbeiter, iz druge države Fremdarbeiter, izposojeni Leiharbeiter, ki dela na akord Akkordarbeiter, ki opravlja delo na domu Heimarbeiter, kmetijski Landarbeiter, kvalificirani Facharbeiter, ladjedelniški Werftarbeiter, mezdni Lohnarbeiter, mladi Jungarbeiter, na prisilnem delu Zwangsarbeiter, neprijavljeni Schwarzarbeiter, odrski Bühnenarbeiter, pomožni Hilfsarbeiter, pri zemeljskih delih Erdarbeiter, pri najtežjih delih Schwerstarbeiter, pri tekočem traku Fließbandarbeiter, priložnostni Gelegenheitsarbeiter, pristaniški Dockarbeiter, Hafenarbeiter, Kaiarbeiter, železnica progovni Streckenarbeiter, ročni Handarbeiter, sezonski Wanderarbeiter, Saisonarbeiter, skladiščni Lagerarbeiter, tovarniški Fabrikarbeiter)

2. der -helfer (gradbeni Bauhelfer, pastoralni Pfarrhelfer/Seelsorgehelfer, socialni Sozialarbeiter/Sozialhelfer)

3. (moč) die -kraft (pisarniški Bürokraft, pomožni Hilfskraft, prosvetni/šolski Lehrkraft, strokovni Fachkraft, priložnostni Aushilfskraft), die Arbeitskraft

4. (ustvarjalec) der -schaffende (ein -r) (filmski Filmschaffender, kulturni Kulturschaffender)

5.
bančni delavec der Bankkaufmann
pomožni delavec der Handlanger
delavec, zaposlen v podjetju der Werkangehörige
(delovni človek) der Werktätige
prevoz delavev der Personenwerksverkehr
soodločanje delavev v podjetju die betriebliche Mitbestimmung
zbor delavev die Belegschaftsversammlung/Betriebsversammlung
delavci množina Arbeitskräfte/ die Arbeiterschaft
sezonski delavci množina Saisonarbeitskräfte

déloven de (ali du, au) travail

delovni čas (ure) heures ženski spol množine, (ali durée ženski spol, temps moški spol) de travail
delovna sila, moč main-d'œuvre ženski spol
delovno pravo droit moški spol du travail
delovna vnema ardeur ženski spol au travail

déloven (-vna -o) adj. di, da lavoro; lavorativo:
delovni načrt piano di lavoro
delovne metode metodi di lavoro
delovna obleka tuta da lavoro
delovna miza banco di lavoro
delovni konj cavallo da tiro, da fatica
delovni človek lavoratore
delovni sestanek riunione di lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovni čas orario di lavoro
delovni dan giorno di lavoro, lavorativo
delovna doba anni di lavoro, anzianità di servizio
delovna knjižica libretto di lavoro
delovna norma norma, norma di lavoro, di produzione
delovna obveznost giornata, settimana lavorativa
delovno mesto posto di lavoro
delovna moč, delovna sila manodopera
teh. delovna obremenitev carico utile
delovna pogodba contratto di lavoro
avt. delovna prostornina cilindrata
delovna skupina gruppo di lavoro, team
delovna storilnost produttività
delovna terapija terapia occupazionale, ergoterapia
delovna ura (po ceni) tassa orario
delovna zakonodaja legislazione del lavoro
jur. delovno pravo diritto del lavoro
delovno razmerje rapporto di lavoro
jur. delovno sodišče tribunale del lavoro
obrt. delovna mizica desco
delovna praksa tirocinio
delovna soba studio
delovni stroji macchine utensili
strojn. delovno vreteno (stružnice) toppo

demonstrirati glagol
1. (protestirati) ▸ tüntet, demonstrál
2. (prikazati) ▸ szemléltet, bemutat, demonstrálSopomenke: ilustrirati, ponazoriti

denár (-ja) m

1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
posoditi denar prestare denaro
vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
igrati za denar giocare per denaro
dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
iti v denar vendersi bene, andare a ruba
zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
kovani denar moneta (metallica)
papirnati denar carta moneta, banconota
(za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
denar ali življenje! o la borsa o la vita!
ekon. bančni denar banconote
knjižni denar deposito bancario
kreditni denar obbligazioni
kovnica denarja zecca
kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
obtok denarja circolazione monetaria
publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa

denáren monetary; pecuniary; financial; money

denárna aristokracija plutocracy
denárna blagajna till, strongbox, (registrska) cash register
denárno darilo gratuity, (napitnina) tip; donation
denárna globa fine; penalty; mulct
denárna izguba loss of money
denárna kazen fine
denárna kriza financial crisis, monetary crisis
denárna nagraditev remuneration
denárno nakazilo money order, postal order
denárna nakaznica money order
denárna moč financial power
denárna naložba investment of funds
denárni menjalec money changer
denárni obtok circulation of money
denárna odškodnina (monetary) indemnity, cash settlement
denárno pismo money letter
denárna politika monetary policy
denárni polog deposit
denárno plačilo payment; remuneration
denárna pomoč financial assistance
denárna podpora subsidy
denárno posojilo loan
denárno pomanjkanje shortage of money (ali pogovorno of the ready), cash shortage
denárna pošiljka remittance
denárna ponudba bid
denárni prispevek contribution
denárni presežek cash (ali money) surplus
denárno razvrednotenje devaluation; inflation
denárna reforma monetary reform
denárna rezerva cash (ali money) reserve(s)
denárni sistem monetary system
denárni prenos money transfer; remittance
denárna sredstva financial resources pl, funds pl, means pl
denárna stiska straitened circumstances pl, humoristično pecuniary difficulties
denárni tečaj exchange rate, rate of exchange
denárna zadeva financial (ali fiscal) matter (ali affair)
denárni trg money market
denárna zadrega financial difficulty
denárna vrednost cash value
denárna zamenjava exchange
denárni zavod bank
denárni zahtevek claim for money, title to funds
denárni znesek amount of money
biti v denárni stiski to be hard up

destruction [dɛstrüksjɔ̃] féminin (raz)rušenje, razdejanje, uničenje; militaire razstreljevanje

destruction des Juifs par les Nazis uničevanje Židov po nacistih
destruction d'un contrat uničenje pogodbe
armes féminin pluriel de destruction massive orožje za množično uničevanje
destruction d'une ville par le bomdardement razdejanje mesta z bombardiranjem
puissance féminin de destruction razdejalna moč

dictamnum -ī, n (gr. δίκταμνον): V., Val. Max., Plin., ali dictamnus -ī, f (gr. ἡ δίκταμνος): Ci. jesenjak, jesenček, jelenska trava (Origanum dictamnus, Linn.), po gorovju Dikti imenovana rastl., njeno listje naj bi imelo moč, iz telesa odstraniti odlomljene puščične osti.

diebisch tatinski, Vergnügen, Freude: zelo velik, sich diebisch freuen na vso moč se veseliti

direct³ [dirékt, dairékt] pridevnik
neposreden, takojšen; odkrit; raven, prem; jasen

direct current istosmerni tok
direct action stavkanje
direct labour delovna moč, ki jo preskrbi naročnik (stavbe)
in direct opposition to ravno nasprotno od
direct taxes neposredni davki

distraibile agg. ki se lahko drugače uporabi:
forze non distraibili dall'opera in corso delovna sila, ki je ni moč odtegniti z dela, ki je v teku

divinateur, trice [-tœr, tris] adjectif preroški, vedeževalski; masculin, féminin vedež, vedeževalec, -lka

instinct masculin divinateur vedeževalski, preroški dar
puissance féminin divinatrice vedeževalska, preroška moč

do^*1 [du:]

1. prehodni glagol
napraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati
sleng varati
gledališče igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti
domačno pogostiti; odsedeti (kazen)

2. neprehodni glagol
delati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovati

to do battle bojevati se
to do better poboljšati se
to do one's best na vso moč se truditi
to do s.o.'s bidding izpolniti ukaz koga
to do one's bit storiti svojo dolžnost
to do brown oslepariti
to do business trgovati
to do credit biti v čast
to do one's damnedest na vso moč se truditi
I have done my best potrudil sem se, kar se da
to do a drink piti
to do a favour izkazati ljubeznivost
to do good prijati, dobro (komu) storiti
to do a guy popihati jo, zbežati
to do one's hair počesati se
to do harm škodovati
to do one's heart good prijati komu
to do the heavy ošabno se vesti
to do the honours poskrbeti za goste
to do s.o. an ill turn zagosti jo komu
to do s.o. injustice storiti komu krivico
to do justice odkrito priznati; pogovorno s slastjo pojesti
how do you do dober dan, pozdravljeni
to do like for like vrniti milo za drago
to do the messages iti po opravkih
to do a mean thing podlo ravnati
to make do prebijati se, shajati s svojimi sredstvi
pogovorno nothing doing s tem ne bo nič
to do a part imeti vlogo
to do pictures iti v kino
to do a place ogledati si kak kraj
to do s.th. on the Q. T. delati kaj na skrivaj
to do sums reševati (računske) naloge, delati račune
pogovorno to do the talking imeti glavno besedo
to do things by halves delati stvari na pol
sleng to do time sedeti v ječi
to do s.o. a good turn narediti komu uslugo
to do the trick doseči namen
to do o.s. well privoščiti si
to do well dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutiti
well-to-do premožen, bogat
to do a room pospraviti sobo
do well and have well kdor si dobro postelje, dobro spi
that will do to zadostuje
that won't do to ne gre, to ni dovolj
one must do at Rome as the Romans do kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
it was do or die with him šlo mu je za življenje ali smrt
what can I do for you? s čim vam lahko postrežem?

dokázati (-kážem) | dokazováti (-újem) perf., imperf. provare, dimostrare, comprovare:
dokazati alibi, nedolžnost provare l'alibi, la innocenza
dokazati svojo moč dimostrare la propria forza
pren. dokazati črno na belem dimostrare irrefutabilmente
dokazati neovrgljivo, prepričljivo provare in modo irrefutabile, convincente
PREGOVORI:
kdor preveč dokazuje, nič ne dokaže chi vuol troppo provare nulla prova

dokaziln|i (-a, -o) Beweis- (moč die Beweiskraft)
| ➞ → dokazni

dokazn|i (-a, -o)
dokazni material/dokazno gradivo pravo das Beweismaterial
dokazna moč die Beweiskraft
dokazno sredstvo (dokazilo) das Beweismittel
dokazno breme die Beweislast
ki ima dokazno moč beweiskräftig

dominor -ārī -ātus sum (dominus) gospodovati nad kom, nad čim, vladati komu; abs.: dominante homine furioso Ci., dominandi cupiditas Ci. ali studium S., urbs … , multos dominata per annos V., dominandi avidus T. oblastiželjen; z določili: d. Alexandriae Ci., Carthagine, victis Argis, Longā Albā, in urbe, summā dominarier (= dominari) arce V., in iudiciis, in bonis Sexti Roscii Ci., in nobis Ci. (o bogu) v nas, in his sartis tectisque Ci., toda: senectus dominatur in suos Ci. gospoduje nad … , d. in adversarios L., in cetera (animalia) O.; z dat.: toti mundo Ap., Cl.; z gen.: Ap., Eccl., omnium rerum Lact.; pren.: invidia dominatur in contionibus Ci., consilio dominante Ci., quod unum in oratore dominatur Ci. v čemer je glavna govornikova moč, inter … culta infelix lolium et steriles dominantur avenae V., dominantia nomina H. prava (= v pravem, neprenesenem pomenu rabljena) imena. — Od tod adj. pt. pr. domināns -antis gospodujoč, vladajoč: animus est … dominantior ad vitam quam vis animaï Lucr.; kot subst. masc. (tiranski) vladar: Auct. b. Alx., finis omnium cum dominante sermonum T., avaritia dominantium T. — Act. soobl. dominō -āre: inf. dominare Ven.; v pass.: o domus antiqua, heu quam dispari dominare (= dominaris) domino! Enn. ap. Ci., dominabitur Lact.

domiseln (-a, -o) einfallsreich; phantasievoll
domiselna moč das Einbildungsvermögen, die Einbildungskraft