Franja

Zadetki iskanja

  • Vaterstadt, die, rodno mesto
  • Vatican City [vǽtikən siti] samostalnik
    Vatikansko mesto
  • vèdrīk -íka m mesto v močvirju, kjer ne raste trstičevje
  • vedúta ž (it. vedutta) razgled, pogled na kraj, na mesto, na pokrajino
  • Veredelungsstelle, die, Agronomie und Gartenbau cepilno mesto
  • Verkaufsstelle, die, prodajno mesto; prodajalna; der Lotterie: poslovalnica; in der U-Bahn: blagajna
  • Verrechnungsstelle, die, obračunsko mesto
  • Versailles [vɛrsaj] masculin francosko mesto
  • Vertrauensposten, der, zaupno delovno mesto
  • vetta f

    1. vrh; vrh gore, gora
    in vetta na vrhu
    giungere in vetta priti na vrh

    2. pren. vrh, prvo mesto:
    la vetta della classifica vrh lestvice

    3.
    vette pl. pren. vrhunec, najvišja stopnja:
    raggiungere le più alte vette della gloria doseči vrhunec slave

    4. vrh veje:
    tremare come una vetta pren. močno se tresti (od mraza, strahu)

    5. agr. (calocchia) cep (pri cepcu)

    6. navt. konec vrvi (pri škripcu)
  • Vienne [vjɛn] féminin Dunaj; mesto in reka v Franciji
  • Vorsitz, der, predsedstvo; vodstvo; mesto predsedujočega; den Vorsitz haben/führen predsedovati (čemu); unter dem Vorsitz von pod predsedstvom
  • vulnus (starejše volnus) -eris, n (morda iz *u̯elsnos, *u̯olsnos, sor. z vellō [iz *u̯elsō], domnevno iz indoev. kor. *u̯el- trgati; prim. gr. οὐλή [iz Ƒολνᾱ, Ƒολσᾱ] brazgotina)

    1. rana (udarec, vbod, vbodljaj, zasek, sek, urez, vrez, zareza ipd.): Pl., Ter. idr., pulsos et fugatos esse dico … sine cuiusquam … vulnere Ci., vulnus novum Sen. ph. nova, mlada, naspr. vulnus vetus et purulentum Sen. ph., vulnus mortiferum Luc. fr., Ci. smrtna, smrtonosna, leve, tenue L. lahka, grave L. težka, huda, cum gravi vulnere L. ali gravi vulnere ictus L. težko ranjen, confectus vulneribus C. smrtno ranjen, concisus plurimis vulneribus Ci., mutuis vulneribus acceptis Iust., mutuis vulneribus concurrere Sen. rh., vulnera adversa L. rane spredaj na prsih, omnes … advorsis volneribus concīderant S., vulnera corporis Ci., vulnus cruris Petr., gemitus vulnerum L. zaradi ran, volnera missilium L. od izstrelkov (puščic, strelic), volnere tardus Ulixi V. zaradi rane, ki mu jo je zadal Odisej (Uliks), vulnera dare O., Lucr., Sen. tr. ali inferre C. zada(ja)ti rane, raniti (ranjevati), vulnus accipere Ci., C. ali excipere Ci. dobi(va)ti rane, biti ranjen (ranjevan), multis et inlatis et acceptis vulneribus C., vulnus in capite accipere ab aliquo Ci., vulnus in latere Ci., volnus alligare, obligare Ci. ali deligare Q., curare vulnus suturā Cels., vixdum satis percurato vulnere L., vulnus rescindere L. epit., O., mori ex vulnere L. ali ex vulneribus Asin. Poll. ap. Ci. ep. ali perire ex vulnere L. za rano (ranami), claudicare ex volnere Ci. zaradi rane, ex vulnere recreari Ci. ali refici T. preboleti rano, okrevati po rani; pesn.: tristia mandere saevo vulnera dente O. = viscera tristibus vulneribus lacerata strahovito razrezano mesovje.

    2. o neživih subj. = okvara, poškodba: vulnera tabularum Ci., parsque fere scuti vulnere nulla vacat O., e vulnere saxi O. iz reže (rege, razpoke), omne reformidat frigore volnus (sc. aratri po plugu) humus O., vulnus (sc. calcei) Iuv. pretrg, pretrganje, raztrg, raztrganje.

    3. meton.
    a) (ranjavajoči) udarec, (za)mah, zasek, (u)rez, vrez, zabod, vbod, sunek, (u)griz, strel: Plin. idr., vulnus rami Pr., mortifero vulnere ictus L., vulneribus confodi Cu., Iust., Eutr., Suet., multa viri nequiquam inter se volnera iactant V. se … hudo sekajo med seboj, duro crepitant sub volnere malae V., adunci vulnera aratri O., ab acutae vulnere falcis … frondes defendite nostras O., elusaque vulnera sentit (sc. taurus) O. neuspešnost svojih sunkov (dreganj), volneribus evicta (sc. ornus) V. od (za)sekov, remedium vulneris ph. proti pasjemu ugrizu, Aesoniae vulnus fatale sed hastae … per pectus abit Val. Fl.
    b) (ranjujoče) orožje = strela, strelica, puščica, kopje, sulica, tudi meč: illum ardens infesto volnere Pyrrhus insequitur V., haesit enim sub gutture volnus V., volnera (vulnera Sil.) dirigere V., T.

    4. metaf. rana =
    a) ranjeno mesto, ranjeni del, gnilo (nagnito) mesto: occulta rei publicae vulnera Ci.
    b) udarec, nesreča, zlo, sila, zadrega, kvar, okvara, škoda, (občutna) izguba, (raz)žalitev: fortunae gravissimo percussus vulnere Ci., fortunae vulnere primo Lucan., domestica vulnera Ci., vulnus dicendo refricare Ci., vulnera imponere rei publicae Ci. ali provinciae Ci. ep. narediti (delati) škodo, škodovati, scelera vulneraque inusta rei publicae Ci., quae meus discessus rei publicae vulnera inflixerit Ci., tum illud … tibi volnus inflictum est Ci., suis vulneribus mederi Ci. dolgove, praeceps amentiā ferebare, qui te existimares avaritiae volnera crudelitatis remediis posse sanare Ci. rane, ki ti jih je zadala lakomnost, consulare vulnus Ci. kazen pregnanstva, ki je bila naložena konzular(j)u (Ciceronu), vulnera nova facere Ci. nove prekrške, accipit gravissimum parens vulnus morte filii N., pater … celans, quantum vulnus accepisset (sc. morte filii) N., non vulnus super vulnus, sed multiplex clades L., repetito vulnere orbitatis (po smrti soproge) Q.; pogosto = (občutna) izguba v vojni, poboj, poraz: Vitellius … Romam revertit, recentissimum quodque volnus pavens T. vsake (sleherne) nove izgube, post aerumnosas iacturas et vulnera Amm.; poseb. v zvezah vulnus (vulnera) accipere, vulnera dare: propter vulnus acceptum Iust., duobus vulneribus terrestri proelio acceptis Iust., ut plus vulneris eo proelio Athenienses acciperent, quam superioribus dederant Iust.
    c) occ. duševna rana, srčna rana, bolest, duševna bol, duševna bolečina, ljubezenska žalost: aeternumque daret matri sub pectore volnus Lucr., inconsolabile vulnus mente gerit tacitā O., hinc aliquis vulnus referens in pectore dixit O., sentis mea vulnera O., regina … volnus alit venis V., dicat … , quo beatus vulnere (sc. sit) H., nostri quaerunt sibi vulnus ocelli Pr., sagittae (sc. Amoris) dulcia vulnera Ap.
  • wade [wéid]

    1. samostalnik
    bredênje, gaženje; čofotanje; plitvo mesto, brod

    2. prehodni glagol
    prebresti
    neprehodni glagol
    bresti; gaziti; čofotati
    figurativno s težavo (trudom) se prebijati
    zastarelo iti, pomikati se naprej

    we waded through the river prebredli smo reko
    to wade through a book z muko prebrati knjigo
    to wade through slaughter s prelivanjem krvi priti (to do)
    to wade in, to wade into pogovorno lotiti se
    I waded into the problem lotil sem se problema
  • Wahlstelle, die, volilno mesto
  • weedery [wí:dəri] samostalnik
    plevel(i); plevela polno mesto (kraj)
  • weld2 [weld]

    1. samostalnik
    tehnično zvarek, zvarjeno mesto; zvaritev, spajkanje (kovin)

    2. pridevnik
    varilen; varjen

    weld steel varjeno jeklo

    3. prehodni glagol
    zvariti, spajkati
    figurativno spojiti, spajati, tesno povezati, združiti
    neprehodni glagol
    dati se zvariti, zvariti se; spojiti se

    welded pipes, tubing šivane cevi
    welding set varilni agregat
  • Weltstadt, die, svetovno mesto, svetovljansko velemesto
  • wen1 [wen] samostalnik
    medicina oteklina, bula zlasti na vratu ali na glavi; bradavica na nosu; golša
    figurativno zelo veliko (preobljudeno) mesto

    the great wen London
  • Wettannahmestelle, die, mesto za sklepanje stav