Franja

ridicule [ridikül] adjectif smešen; figuré nespameten; masculin smešnost

c'est ridicule de s'entasser à six dans cette petite voiture absurdno je zbasati šest oseb v ta mali avto
cela est d'un ridicule achevé, parfait to je zares smešno
se rendre, tomber dans le ridicule osmešiti se
tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga

rilčkar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Rüsselkäfer
veliki/rjavi borov rilčkar Fichtenrüsselkäfer
mali borov rilčkar Kleiner Kiefernrüßler (belopikčasti Weißpunktrüsselkäfer)
češpljev rilčkar der Pflaumenbohrer, der Pflaumenstecher
črni rilčkar Schwarzer Rüsselkäfer
jagodov rilčkar der [Erdbeerstengelstecher] Erdbeerstängelstecher
jelkov rilčkar der Tannenrüßler
jelšev rilčkar der Erlenrüßler
koruzni rilčkar der Maiskäfer
listni rilčkar der Blattrippenstecher
njujorški rilčkar der New Yorker Rüsselkäfer
palmov rilčkar der Palmenbohrer
sadni rilčkar das Obstspitzmäuschen
trsni rilčkar der Zuckerrohrbohrer
pravi rilčkar der Echte Rüsselkäfer

rimēdio m (pl. -di)

1. zdravilo:
rimedio contro la tosse zdravilo proti kašlju

2. pomoč; sredstvo:
porre rimedio (a) pomagati (pri), pripomoči (k):
porre rimedio al ristagno economico pripomoči k odpravi gospodarskega zastoja
non c'è rimedio ni pomoči
PREGOVORI: a tutto c'è rimedio fuorché alla morte preg. vse se da pozdraviti razen smrti
a mali estremi, estremi rimedi preg. za hude bolezni so potrebna huda zdravila

ring¹ [riŋ] samostalnik
prstan, obroč; kolut, kolobar; ušesce, uho; letnica (krog) starosti pri drevesu; kovani rob novca; (o osebah) krog
ameriško klika, (zločinska) tolpa, špekulanti; kartel, zveza, sindikat; cirkuška arena, maneža, borišče, torišče; boksarski ring, boksanje, boksarji; krožna železnica; dirkališče; organizacija stav na rezultate športnih tekem (npr. konjskih dirk)

ring of smoke obroček iz dima
diamond ring prstan z diamantom
ear-ring uhan
wedding ring poročni prstan
to be in the ring for the governorship kandidirati za guvernerja
to dance in a ring plesati v krogu, plesati kólo
to have (livid) rings round one's eyes imeti (temne) kroge okrog oči
to make rings, to run rings round s.o. koga zelo nadkriljevati, prekašati, figurativno posekati koga
he would make rings round you on bi te v mali žep vtaknil, ti nisi nič proti njemu
to sit in a ring sedeti v krogu

rogač¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija hrošč: der Hirschkäfer
veliki rogač (kleščman) der Hirschkäfer, der Feuerschröter
mali rogač der Balkenschröter
žirafji rogač Giraffen-Hirschkäfer

rušev|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija (mali divji petelin) das Birkhuhn, petelin: der Birkhahn

S, s [es] množina ss, s's, ss [ésiz]

1. samostalnik
črka S, s; predmet v obliki črke S

a capital (large) S veliki S
a little (small) s mali s

2. pridevnik
esast, ki ima obliko črke S

S curve esasta krivina

s, S m, f (esse) (črka) s:
S maiuscolo veliki S
s minuscola mali s
s come Savona s kot Soča (pri črkovanju)
curva a S avto dvojni ovinek
tubo a S cev z dvojnim kolenom

S, s [ɛs] masculin črka s

S majuscule, s minuscule veliki S, mali s
un S cestna vijuga, rida, serpentina
virage masculin en S vijuga v obliki črke S
ivrogne qui fait des s pijanec, ki hodi v cikcaku

Sābrata (Sābratha) -ae, f Sábrata

1. kot f mesto v Afriki ob Mali Sirti (eno od treh mest (Tripolis), zdaj Tripoli): PLIN., SIL. Od tod adj. Sābratēnsis -e sábratski, sabraténski, doma (izvirajoč) iz Sábrate: SUET., CYPR. – Soobl. Sābratēria -ae, f Sabratérija; od tod adj. Sābraternus 3 sabratérijski: PRISC.

2. kot m ime nekega kartažanskega vojaka: SIL.

Sagaris -is, acc. -im, abl. -ī, m (Σάγαρις) Ságaris

1. (zdaj Sakarya), reka v Mali Aziji, ki se izliva v Črno morje: O., M. – Soobl. Sangarius -iī, m (Σαγγάριος) Sangárij (L.) in Sangaris -is, m (po drugih Sagiarius -iī, m) Sángaris (Sagiárij): PLIN. – Od tod
a) Sagarītis -idis, f sagaríška, sagarítska: nympha O. nimfa reke Sagaris, v katero se je zaljubil Atis (Attis).
b) Sangarius 3 sangárijski: puer (= Attis): STAT.

2. ime Trojanca, Enejevega tovariša: V.

sanguinolentus (sanguinulentus) 3 (sanguis)

1. poln krvi, s krvjo zalit, nabrekel od krvi, krvav, podplut: oculus MARC., oculi CAEL., vicina loca CAEL.; pren.: haec mali gangrena sanguinolenta VARR. AP. NON.

2. krvavordeč, rdeč ko(t) kri: color O., Allia vulneribus Latiis sanguinolenta O.

3. krvav = s krvjo oblit, s krvjo zalit, okrvavljen: SEN. PH. idr., soror TIB., Dido, Erinys, coniugis imago, pectora O.

4. metaf. krvav =
a) krvav = združen s krvo(pre)litjem, povezan s prelivanjem krvi: seditiones VARR. AP. NON.
b) s krvo(pre)litjem (prelivanjem krvi) pridobljen: palma CORN.
c) ranja(va)joč, žaleč, žaljiv: littera O.
d) žejen krvi = (revežem) kri izsesavajoč: centesimae SEN. PH.

sapor -ōris, m (sapere)

1. okus, ki ga ima kaka stvar, slast: LUCR., COL., PLIN., AP. idr., qui ... non sapore capiatur CI., tardus sapor mālī V. jabolko katerega okus traja še dolgo, poma tristi sapore O., dulcem elaborarunt saporem H.; v pl.: PLIN. idr., exacta tenui ratione saporum H.

2. meton. okusna reč (stvar), slaščica, slad(č)ica, posladek, poslaste, poslastica: tunsum gallae admiscere saporem V., saporibus palatum suum delectare SEN. PH., sapores annui, acervatio saporum PLIN.; occ. vonj, duh: (sc. oleum) iners et gravi sapore, gravitas saporis PLIN.; v pl. dišave, dišavni zeliščni sokovi: iussos assperge sapores V.

3. okus, ki ga ima človek od česa, po čem: sapor oris LUCR.

4. metaf. (dober) okus = olikanost, manire v vedenju in govoru: ARN. idr., vernaculus CI., Atticus Q., homo sine sapore CI., sermonem habere non publici saporis PETR. bolje govoriti kot navadno ljudstvo (prostaki).

scabiēs -ēī, f (scabere)

1. hrapavost, raskavost, grobost, neravnost, negladkost, rodost: salsā laedit robigine ferrum V., scabie frueris māli IUV., scabies vetusta cariosae testae AP. nesnažnost.

2. occ. kraste, srab, garje, grinta (grinte), gobe, gobavost, (na drevesih) grintavost, starejše oskrumba: LUC. AP. NON., CA., CELS., COL., SEN. PH. idr., turpis ovīs temptat scabies V., mala quem scabies … urget H., grex totus in agris unius scabie cadet … porci IUV., scabies pecorum, palpebrarum, vulvarum PLIN., scabies communis omnium (sc. arborum) est PLIN.

3. metaf. srbečica, srbenje =
a) močna želja, mik, sla, skomine, poželenje po čem, do česa: quia dulcedine hac et scabie carent CI., scabies lucri H., nos hac a scabie tenemus ungues MART. od tega zasramovanja, omalovaževanja.
b) spolni mik, spolna sla, (spolno) poželenje, spolna razdraženost, naslada, cepêtec: o quanta scabie miser laborat! MART.

schermo m

1. zavetje; obramba (tudi pren.)

2. elektr. zaslon:
schermo elettromagnetico elektromagnetni zaslon
schermo luminescente luminescentni zaslon

3.
schermo televisivo televizijski zaslon
piccolo schermo ekst. mali zaslon, televizija
grande schermo ekst. veliki zaslon, kinematografija, film
divi dello schermo filmske zvezde

4. foto (diaframma) zaslonka; (filtro) filter

Scȳros ali Scȳrus -ī, f (Σκῦρος) Skíros

1. otok v Egejskem morju med Evbojo in Lezbosom, sedež kralja Likomeda; njegova hči Dajdameja (Deidameja) je zanosila z Ahilom, ki se je tu mudil skrivaj, preoblečen v žensko, in mu rodila sina Neoptolema ali Pira (Pyrrhus). V obl. Scȳros: O., CAT., MEL., PLIN., STAT.; v obl. Scȳrus: CI. EP., L., COL. Od tod
a) adj. α) Scȳrēticus 3 (Σκυρητικός) skíroški, skírski: metallum PLIN. β) Scȳrias -adis, f skíroška, skírska: puella (= Dajdameja, Deidameja) O.; pl. subst. Scȳriadēs -um, f skíroške (skírske) deklice, (deklice) Skirošánke (Skírke): STAT. γ) Scȳrius 3 (Σκύριος) skíroški, skírski: PLIN., STAT., CL. idr., pubes V., Deidamia PR., Scyria (sc. Pyrrhi) membra O., iuvenis (= Pyrrhus) SEN. TR.
b) subst. Scȳrēis -idis, f skíroška (skírska) deklica, Skirošánka (Skírka): STAT.

2. mesto v Mali Frigiji: Q. (z acc. Scyron).

seal² [si:l] samostalnik
pečat (tudi figurativno)
žig; pečatnik; (carinska) plomba; snov za zamašitev odprtin
tehnično sifon
figurativno jamstvo, poroštvo, garancija, zagotovitev, obljuba, zastavek, založek, zalog

seal of love figurativno poljub; rojstvo otroka; poroštvo, jamstvo ljubezni
the Great Seal britanska angleščina veliki državni pečat lorda kanclerja (s katerim se zapečatijo spisi parlamenta in važne državne listine)
the Privy Seal britanska angleščina mali državni pečat (ki se daje na listine, ki jim ni potreben veliki državni pečat ali ki se bodo pozneje predložile parlamentu)
given under my hand and seal od mene podpisano in zapečateno
under the hand and seal of podpisano in zapečateno od
under the seal of confession pod spovednim pečatom
under the seal of secrecy pod pečatom molčečnosti, kot tajnost
he has the seal of death in his face smrt mu je zapisana v obrazu
to resign the seals figurativno odpovedati se službovanju
to set one's seal to s.th. pritisniti svoj pečat na kaj, zapečatiti; overiti, potrditi, avtorizirati kaj

sēdulitās -ātis, f (sēdulus) prizadevnost, marljivost, vnema, gorečnost (poseb. v službi), storilnost, opravilnost, uslužnost, ustrežljivost: COL., PLIN., PLIN. IUN., SUET., FR. idr., sedulitatem atque integritatem hominis videtis CI., sedulitas mali poëtae CI., multae sedulitatis anus O., officiosa sedulitas et opella forensis H.; occ. nadležna (pretirana) uslužnost, vsiljivost: sedulitas autem stulte, quem diligit, urget H.

sē-grex -gregis (sē =sēd in grex) ločen, izločen, odločen, razdružen, oddeljen, razdeljen, razdvojen, odstranjen, osamljen: ECCL. idr., agere segregem vitam SEN. PH., novā gnatum nece segregem sparsi per agrum SEN. TR. raztrganega, placitorum segrex forma PRUD. neenaka, segrex regnum SID. (raz)deljeno, civitates situ segreges SID.; z gen.: quasi publici mali segrex SEN. RH. – Soobl. sēgregus 3: nosci inter primos cupiens, prior esse recusans, ipse tuo vivens segregus arbitrio AUS.

sēnsus -ūs, m (sentīre)

I. v fizičnem smislu

1. čut(enje), občutek, občutje, zaznava(nje), vtis, zapažanje, opažanje: PLIN. idr., si quis sensus est in morte CI., mors eripit sensum doloris CI., moriendi sensum celeritas abstulit CI., si voluptatis sensum capit CI., sensum accipere oculis CI. vtis, parĕre sensūs CI., (sc. Niobe) posuit sensum suae facta mali O.

2. occ. čut, občutek = začutitev, zaznava(nje), opažanje: utere igitur argumento tute ipse sensus tui CI. iz svojih izkušenj, ut oppidanos a sensu eius (sc. operis) averteret CU., carent omni sensu alio quam cibi et periculi PLIN., non sine sensu captivitatis FL.

3. meton. čut, občutek, občutje, občutljivost, občutnost: ARN., LACT. idr., neque enim ullus est sensus in corpore CI., sensus videndi, audiendi CI. = sensus oculorum atque aurium L., SEN. PH. vid (in) sluh, tactus corporis est sensus LUCR., si superest aliquis post funera sensus O., illa sensus omnis expertia CU. brezčutne stvari, sensum voluptatemque percipere PLIN. IUN.; v pl.: sensus autem interpretes ac nuntii rerum in capite ... collocati sunt CI., omnes animi et corporis sensus CI., res subiectae sensibus CI.; occ. zavest, zavedanje, zavestnost, zavednost, v pl. = čuti: sine mente ac sine ullo sensu iacebant CI., timor abstulit omnem sensum animumque O., omnem sensum alicui excutere CU., omnem sensum alicui eripere CAT., mero sensibus victis CU., a mero redeunt in pectora sensus O. –

II. v nravstvenem, moralnem smislu

1. notranji občutek, čut za kaj, čustvo: sensus amoris, amandi, diligendi CI., adsiduitate molestiarum sensum omnem humanitatis amittimus CI., vultus sensus animi plerumque indicant CI., sensus malorum publicorum adimuntur L. čut za ..., quis tibi tunc, Dido, sensus? V. kaj si ... čutila?, pectore sensus vertuntur varii V., verba, quibus voces sensusque notarent H.; poseb. sensus communis ali communis sensus vsem ljudem skupni, tj. naravni, prirojeni čut za dostojnost, obzirnost: communis ille sensus in aliis fortasse latuit CI., sit in beneficio sensus communis SEN. PH., sensum ipsum, qui communis dicitur Q., rarus sensus communis in illa fortuna IUV.; occ. kot ret. t. t. sočutje, sočustvo, sočustvovanje, čustvenost, afekt, afektiranost, razvnetje, razvnetost, ganjenje, ganjenost, etos: ut (sc. oratio) sensus, ut doloris habeat, quantum opus sit CI. da ima potreben etos in patos, res cum sensu tractata, sensu multum efficitur, sensibus permoveri CI.

2. meton. občutje, mišljenje, misli, miselnost, značaj, temperament, razpoloženje, mentaliteta, prepričanje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, naziranje, mnenje, stališče, gledišče, gledanje, usmerjenost, naravnanost (poseb. v političnem smislu): sensus civium, populi CI., vulgaris popularisque (preprostega ljudstva) CI., non sum tam vestri sensus ignarus CI., erat eodem quo Alcibiades sensu N. bil je istega političnega mišljenja kakor Alkibiad, bil je Alkibiadov (politični) somišljenik, totis castris unus omnium sensus CU.; sensus communis in v pl. communes sensus obče (splošno, javno) mišljenje, občutje, pojmovanje, (raz)umevanje, naziranje, dojemanje: consuetudine communis sensus abhorrere CI., oratio ex communibus sensibus ducta T. v skladu z najsplošnejšimi občutji. –

III. v umskem, duhovnem smislu

1. (raz)umevanje, um, razum, okus za kaj, sodba, mnenje, presoja, presodek, razsodnost, presodnost: in his rebus aliquem sensum habere CI., alterum carere sensu, alterum meliore esse sensu CI. je razumnejši, sine sensu facere H., rudis et inconditus sensus CU., omnibus sensibus orbus VELL.

2. meton.
a) nazor, mnenje, sodba, misel, stališče, ideja: nostri sensus in pace et in bello congruebant CI., haec oratio longe a nostris sensibus abhorrebat CI., intimos sensus civitatis exprimere CI., eloquentiam in paucissimos sensus detrudere CI., suos sensus aperire N., abditos sensus speculari L., sensus reconditi PLIN. IUN., irrumpunt optimi nonnumquam sensus Q., sensibus celeber, verbis rudis VELL.
b) pamet, razum, miselnost: num sine sensu, tempore num faciant alieno H., sensus moresque repugnant H., animal sensu caret DIG.; poseb. sensus communis ali communis sensus (omnium) zdrava človeška pamet, zdrav človeški razum: SEN. PH. idr., valeret communi sensu omnium CI., sensum communem abstulit PH., communi sensu plane caret H.
c) pomen, vsebina kake besede ali spisa: SERV., TERT., AMM. idr., is verbi sensus, vis ea vocis erat O., nec testamenti potuit sensus colligi PH., egregie dicta circa eundem sensum SEN. PH., verba duos sensus significantia Q., aliud verbis, aliud sensu ostendit Q., versuum sensus atque ordo GELL.
d) konkr. z besedami izražena misel, stavek, perioda, sestavje: aliqui sensus vehemens et acer Q., verbo sensum cludere multo optimum est Q., sensus ut sint ordine collocati, elaborandum est Q., sensus toti, quem ad modum coeperunt, desinunt Q., communes sensus (= loci communes) T. obči, vsakdanji izreki, vsakdanjščine, vsakdanjosti.

Opomba: Gen. sg. sensui: IT.