Franja

caníbal kanibalski, ljudožrski

caníbal m kanibal, ljudožerec; surovež, divjak

Canīnius 3 (canīnus) Kaninij(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime z družinami Galov, Rebilov idr. Poseb. znani so:

1. L. Caninius Gallus Lucij Kaninij Gal(us), tožnik M. Antonija, potem njegov zet; kot tr. pl. l. 56 je sicilskemu prokonz. P. Lentulu Spinterju poskušal preprečiti, da bi na prestol ponovno postavil egipt. kralja Ptolemeja Avleta: Ci. ep., Val. Max.; od tod Canīniānum tempus Kaninijev čas (= leto Kaninijevega tribunstva): Ci. ep.

2. C. Can. Rēbilus Gaj Kaninij Rebil, Cezarjev legat v Galiji, l. 45 s Cezarjem konz., toda le nekaj popoldanskih ur 31. dec., ko je Cezarjev sotovariš nenadoma umrl: C., T., Macr., Caninio consule scito neminem prandisse. Nihil tamen eo consule mali factum est; fuit enim mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci. ep. (šalj.).

3. Can. Rebilus, verjetno sin Gaja Kaninija Rebila, sloviti izprijenec: Sen. ph.

cantable, cantábile peven

cantábile m napev, melodična skladba

cantor

ave cantora ptica pevka
arroyo cantor žuboreč potoček
caballero cantor pevec ljubezni
cantor m pevec, kantor; pesnik; ptica pevka
cantor de feria poulični pevec

Cānulēius 3 Kanulej(ev), rim. plebejsko rodovno ime. Poseb.

1. C. Canuleius Gaj Kanulej, kot tr. pl. l. 445 sprožil zakon, po katerem naj bi bile dovoljene poroke med patriciji in plebejci: Ci., L., Fl.

2. M. Canuleius Mark Kanulej, tr. pl. l. 421: L.

3. L. Canuleius Dives Lucij Kanulej Divit (Bogati), l. 171 je kot pretor v Hispaniji vodil preiskavo zoper rim. uradnike zaradi tožb domačinov: L.

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

característico značilen

característico m značilnost; gledališki karakterni igralec

carbonado ogljikov

carbonado m črni diamant, karborund

caribe karibski

Caribe m Karibsko morje
caribe m Karibec; okrutnež

carínski aduanero; de (la) aduana

carinski agent (agencija) agente m (agencia f) de aduana
carinski dohodki ingresos m pl de aduana
carinski dokumenti documentos m pl de aduana
carinska odprava despacho m en la aduana, trámites m pl aduaneros
carinska pobotnica recibo m de la aduana
carinska meja frontera f aduanera
carinski pregled (v avtu, vlaku) revisión f de equipajes, (na ladji) visita f de la aduana
carinska prijava declaración f de aduanas
carinski predpis(i) reglamento m de aduanas
carinska spremnica guía f de tránsito
carinska pogodba, sporazum acuerdo m aduanero
carinske pristojbine derechos m plde aduana
carinski preglednik vista m de aduana
carinsko skladišče almacenes m pl (ali depósito m) de la aduana
carinski prestopek contravención f de la ley de Aduanas
carinska tarifa tarifa f aduanera, arancel m aduanero
carinski ukrep medida f aduanera
carinska unija unión f aduanera
carinska uprava administración f de aduanas
carinski uradnik funcionario m de aduanas
carinska vojna guerra f aduanera, guerra de tarifas

carlista karlističen

carlista m karlist

carnicero mesojeden; ki ima rad meso; krvoločen

ave carnicera ptica roparica, ujeda
carnicero m mesar; okruten človek
carniceros pl zveri

carretero

camino carretero vozna pot
carretero m voznik, kolar
voz de carretero grob glas

cartagin(i)ense kartažanski

cartagin(i)ense m Kartažan

cārus 3

1. visoke cene (gen. sg.), drag: Pl., Ter. idr., annona cara Ca. fr., annona carior, carissima Ci., (aurum et argentum) caelando cariora facere Plin.; z abl. pretii (za kaj): non... minis trecentis carast Pl., quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. ph.

2. pren. drag = mil, ljub, cenjen, čislan: V., Cat., Sen. ph. idr., quorum tibi auctoritas est... cara, vita vilissima Ci., cari sunt parentes, cari liberi Ci., carum ipsum verbum est amoris Ci., paucis carior fides quam pecunia fuit S., dis carus ipsis H., carior est auro iuvenis Tib.; subst. cārī -ōrum, m: cari mei Pl. moji dragi. — Adv. cārē (cārō Poeta ap. Aug., Ulp. [Dig.]) drago, za visoko ceno: Val. Max., Ps.-Q., Mart., care (carius Ca. fr.) emere Varr., c. vēnīre Varr., carius constare Luc. fr., carissime constare Sen. ph.; pren.: valde care aestimare tot annos Brutus in Ci. ep. zelo visoko ceniti, bona carius aestimare Plancus in Ci. ep., nulla res carius constat quam quae precibus empta est Sen. ph. ni dražja, carius ei victoriam vendere Iust. dražje. — Kot nom. propr. Cārus -ī, m Kar, Dragec, pogosto ime različnih rim. rodov

1. rim. pesnik v Avgustovem času, ki je opeval Herkula v neohranjeni pesnitvi: O.

2. T. Lucrētius Cārus, gl. Lucrētius.

3. M. Aurelius Cārus Mark Avrelij Kar, rim. cesar l. 282 in 283 po Kr.: Vop., Aur., Eutr., Sid.

casado poročen, oženjen

casada omožena
estar casado a media carta živeti v divjem zakonu
casado m zakonski mož
los recién casados novoporočenca, mladoporočenca

casero hišen, domač; gospodaren, varčen; preprost

pan casero domač kruh
casero m hišni posestnik, gospodar; hišni upravnik; oskrbnik; najemnik; zakupnik; Am odjemalec

castellano kastiljski; španski (jezik)

a la castellana na španski način
castellano m Kastilec; Španec; kastilščina; španščina; graščak, grajski oskrbnik
en (buen) castellano popolnoma jasno, odkrito
en castellano (po) špansko

castizo čistega rodu, čistokrven, čist, pristen; izpiljen; pravilen

hombre castizo samorasel človek
castizo m (Meh) mešanec

Castricius 3 Kastricij(ev), ime rim. rodu, npr. M. Castricius Mark Kastricij: Ci.; T. Castr. Tit Kastricij, lat. retor: Gell. Od tod adj. Castriciānus 3 Kastricijev, kastricijski: Ci.