Franja

rôjsten (of) birth; natal

rôjstni dan birthday
za, na moj rôjstni dan for my birthday
rôjstni kraj birthplace, native parts
rôjstno leto year of birth
moje rôjstno mesto my native (ali) home town
rôjstna hiša the house in which someone was born
rôjstni list birth certificate
darila za rôjstni dan birthday presents (ali gifts)
kolač za rôjstni dan birthday cake
slavje rôjstnega dne birthday party
vse najboljše k vašemu rôjstnemu dnevu! many happy returns of the day!

rojstv|o [ô] srednji spol (-a …) die Geburt
ponovno rojstvo die Wiedergeburt
rojstvo dvojčkov/trojčkov die Zwillingsgeburt, Drillingsgeburt
rojstvo živega otroka die Lebendgeburt
nezakonsko rojstvo die Unehelichkeit
… rojstvva Geburts-
(čas die Geburtszeit, datum das Geburtsdatum, kraj der Geburtsort, leto das Geburtsjahr, ura die Geburtsstunde)
obletnica rojstvva der Geburtstag (stota hunderjähriger Geburtstag)
… rojstev Geburten-
(knjiga das Geburtenbuch, kontrola die Geburtenkontrolle, die Geburtenregelung, matična knjiga das Geburtsregister, die Geburtsliste, omejevanje die Geburtenbeschränkung, porast der Geburtenzuwachs, presežek der [Geburtenüberschuß] Geburtenüberschuss, število die Geburtenrate, upadanje der Geburtenrückgang)
od rojstvva von Geburt an
od rojstvva slep/gluh von Geburt an blind/taub, -geboren ( blindgeboren, taubgeboren)
denarna pomoč ob rojstvvu otroka die Geburtenbeihilfe
obvestilo o rojstvvu otroka die Geburtsanzeige
potrdilo o rojstvvu der Geburtsnachweis
po rojstvvu nach der Geburt, figurativno der Geburt nach, bogat ipd.: von Haus aus
po Kristusovem rojstvvu nach Christi Geburt

rōs¹, rōris, m (indoev. baza *eres- teči (o tekočinah); prim. skr. árṣati (on) teče, rásaḥ sok, tekočina, rasā́ vlaga, mokrota, moča (morda gr. ἄψορρος nazaj tekoč, ἔρση rosa), lit. rasà, sl. rosa, lat. errō) rosa: O., Lucr., Col., Amm. idr., ros nocturnus C., ros cadit Plin., ros in tenera herba V.; pl. = rosne kaplje, rosa: Col., Plin., Sen. ph., Q., Lact. idr., gelidos rores Aurora remittit Ci. poet.

2. metaf.
a) vse, kar kaplja, mokrina, mokrota, moča, vlaga, tekočina, kaplja: Stat., Plin., Arn. idr., ros liquidus O. vrelčnica, voda iz vrelca (studenca), ros lympharum Lucr. ali liquoris Lucr. voda = spargens rore levi V., ros Lethaeus V. Letina voda, voda reke Leto (Leta), ros salis Lucr. = ros amarus V. ali stillans V. morska voda, ros Ionius Pr. = Jonsko morje, ros vivus O. tekoča voda, rores pluvii H. deževni oblaki, dež, ros vitalis Ci. poet. mleko iz seskov, e capillis ros cadit O. znoj, ros lacrimarum O. = stillabit (sc. ex oculis) rorem H. solze, spargit ungula rores sanguineos V. krvave kaplje, kri, ros Arabus O. ali Syrius Tib. balzam, mazilo iz mire.
b) bot. rōs marīnus ali kot ena beseda rōsmarīnus Col. idr.; tudi marīnus rōs Col., H. ali (pesn.) rōs maris O. in samo rōs V. (Georgica 2, 213), Plin. rastl. rožmarin (Rosmarinus officinalis Linn.); toda rōs marīnus Plin. je tudi neka druga rastl. (menda Cachrys libanotis Linn.).

round³ [ráund] prislov
(na)okoli, (na)okrog; v krogu, v obsegu; kolikor daleč seže pogled naokoli

round and round nepretrgoma, neprestano, velikokrat
round about! na levo krog!
all round vse obsegajoč (o ceni)
all-round naokoli, brez razlike, vsi po vrsti
all round us vse okoli nas
all the country round po vsej deželi, zemlji
all the year round (skozi) vse leto
for miles round milje naokrog
a long way round velik ovinek
to ask s.o. round povabiti koga k sebi
to bring s.o. round spraviti koga k sebi, k zavesti; prepričati koga
he is coming round (on) prihaja spet k zavesti
to come (to be) round kmalu, skoraj priti (biti)
New Year's Day will soon come round Novo leto bo kmalu tu
to go round vrteti se v krogu, krožiti
to go a long way round napraviti velik ovinek
to gather round zbrati se okoli
to get s.o. round prelisičiti, omrežiti, premamiti koga
to hand round podajati, porazdeliti okoli
what are you hanging round for? kaj čakaš tu? kaj delaš tu?
to order glasses round naročiti pijačo za vso družbo, pogostiti vso družbo
to send round the hat (s klobukom) nabirati darove v družbi, prositi za prostovoljne prispevke
to show s.o. round okoli koga voditi, biti komu za vodnika, razkazovati komu kaj
to sleep the clock round spati polnih 12 (ali 24) ur
taking it all round upoštevajoč stvar z vseh vidikov
to turn round vrteti se, obrniti se, obračati se
wheels turn round kolesa se vrté

Rutsch, der, (-/e/s, -e) usad, plaz; figurativ premik, drsenje; guten Rutsch! dobro vožnjo!; guten Rutsch ins neue Jahr! srečno v novo leto!

sabbatic(al) [səbǽtik(əl)]

1. pridevnik (sabbatic(al)ally prislov)
sabatski; ki se nanaša na dan počitka; ki prinaša počitek

sabbatic(al) year pri Židih vsako sedmo leto; ameriško vsako sedmo leto kot enoletni (študijski) dopust vseučiliških profesorjev
sabbatic(al) leave redno se ponavljajoč dopust (tudi študijski dopust)

2. samostalnik ➞ sabbatical year

sabbatique [sabatik] adjectif soboten

repos masculin sabbatique (židovski) sobotni počitek
année féminin sabbatique (pri Židih) sedmo leto, v katerem je zemlja počivala in se niso terjali dolgovi; leto dopusta, ki ga imajo ameriški profesorji vsako sedmo leto

sáden de fruits, fruitier

sadni bonboni bonbons moški spol množine aux fruits
sadno drevje arbres fruitiers
sadni kulač tarte ženski spol aux fruits
sadne konzerve conserves ženski spol množine de fruits
sadno leto année ženski spol à fruits
sadni slndoled glace ženski spol aux fruits
sadni sok jus moški spol de fruits
sadrta solata (macedorrija) salade ženski spol (macédoine ženski spol) de fruits
sadna stiskalnica pressoir moški spol à fruits
sadni škodljivci parasites moški spol množine des arbres fruitiers
sadni trg marché moški spol aux fruits
sadno vino vin moški spol de fruits
sadni vrt verger moški spol, (jardin moški spol) fruitier moški spol

sadóven fructifère, riche en fruits

sadovno leto année ženski spol à fruits

saeculāris (sēculāris) -e (saeculum, sēculum)

1. stoleten, stoletničen: ludi VARR., L. FR., VAL. MAX., PLIN., T., SUET. stoletne igre, ki so jih praviloma obhajali vsako stoto leto, carmen saeculare H. stoletna pesem, ob stoletnici peta pesem, kakršno je npr. spesnil H.

2. časen, (po)sveten, sekuláren, poganski, neverski, neveren: exempla, litterae TERT., homines (naspr. monachi) HIER., litteratura HIER., historia SID. – Adv. saeculāriter (sēculāriter) obdobju (veku, dobi) primerno, po šegi, po navadi, v skladu z navado, po modi: ornari CYPR., AUG.

Saliī¹ -ōrum (-ûm H.), m (salīre; Salii torej „skakači, poskakovalci, plesalci“) sálijci, sálijski svečeniki, dve svečeniški združbi v Rimu, sestavljeni iz po 12 članov patricijskih rodbin, ustanovljeni za oskrbovanje bogoslužja Marsa Gradiva. Prvo, starejšo, je ustanovil kralj Numa Pompilij, drugo, mlajšo, pa kralj Tul Hostilij. Člani prve so se imenovali Palatīni (palatínski, palácijski), člani druge Collīni (kolínski, ker so imeli svoje središče pri Kolinskih vratih). Salijci so varovali svete ščite (ancilia) in imeli vsako leto 1., 15. in 19. marca slovesne obhode okrog Rima in rimskih svetišč ob prepevanju pesmi in plesanju z orožjem na čast Marsu (Mamuriju, gl. Māmū̆rius) in boginji Nerieni (Marsova spremljevalka in soproga); vsak obhod se je končal z razkošno pojedino: VARR., CI., L., V., H., O., CAT., LUCAN., Q., VAL. MAX. V Tiburju (Tiburtu) so salijci skrbeli za Herkulovo bogoslužje (MACR., SERV.), zato jih V. (Aen. 8, 285) omenja kot Herkulove svečenike. – Od tod adj.

1. Saliāris -e sálijski, salijárski, salijcev (gen. pl.): versŭs VARR., Saliare Numae carmen H. ki jo je uvedel Numa, ki jo je Numa dal salijcem (salijske pesmi so bile zaradi svojega starinskega jezika že v klasičnem obdobju nerazumljive; prim.: Saliorum carmina vix sacerdotibus suis intellecta Q.), saltus SEN. PH. plesanje (v orožju), ples z orožjem, sacra MACR. daritve (Marsu); metaf. sálijski = čudovit, krasen, sijajen, veličasten, obilen, razkošen, razpašen: dapes H., cenae AP., FEST., epulae AP., epulari Saliarem in modum CI. EP.

2. Salius 3 sálijski: virgines FEST.; subst. Saliae -ārum, f (sc. epulae) sálijska pojedina, sálijska gostija: AP.

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

satura (satira) -ae, f (subst. adj. satur)

1. (sc. lanx) z raznim sadjem napolnjena skledica, kakršno so vsako leto darovali božanstvom, skledica ali torilo s sadjem: lanx plena diversis frugibus in templum Cereris infertur, quae saturae nomine appellatur ACR. Od tod

2. metaf.
a) mešanica, zmes, vsakršnina, „potpurí“: VARR., FEST.; (quasi, tamquam) per saturam vsevprek, brez (vsakršnega) reda, neurejeno, protiredno, brezredno: quasi per saturam sententiis exquisitis S., tamquam per saturam ... suffragantibus AMM., per saturam aedilem factum LUC. FR., Festus in libris historiarum per saturam refert LACT., imperium, quod plebes per saturam dederit LUSCUS AP. FEST.
b) satura, satira, pesniška zvrst, sprva menda improvizirana izmišljena dramska burka: VAL. MAX., saturas peragebant L.; pozneje satira =
c) nravno-poučna pesem, zvrst pesništva, ki jo je utemeljil Enij, zaznamuje pa jo vsebinska in metrična raznolikost.
d) zabavljivka, zabavljica, zbadljivo-dovtipna pesem, ki je bičala slabosti in neumnosti javnega in zasebnega življenja oz. jih je slikala in prikazovala v posmehljivi luči; to pesniško zvrst sta v pesništvo uvedla LUC. in H., za njima pa sta jo gojila poseb. še PERS. in IUV. V tem pomenu so besedo v klas. dobi pisali nav. satira, pozni pisci pa (npr. SID.) tudi satyra, ker so jo napačno izpeljevali iz Satyrus: sunt quibus in satira videor nimis acer H., sive liventem satiram nigra rubigine vibres seu ... STAT. Pooseb. Satura iocabunda: M.

scholastic [skɔlǽstik]

1. samostalnik
sholastik, srednjeveški krščanski filozof; šolnik; pedant

2. pridevnik (scholastically prislov)
filozofija sholastičen
figurativno pedanten, formalen; učen, akademski; šolski, učiteljski

scholastic education akademska izobrazba
scholastic profession učiteljski poklic
the scholastic year šolsko leto

scodellare v. tr. (pres. scodēllo)

1. naliti, nalivati (juho ipd.)

2. pren. pog. šalj. tvesti, klatiti; scimprati:
scodellare bugie klatiti laži
scodella un figlio ogni anno vsako leto scimpra otroka

scolaire [skɔlɛr] adjectif šolski; učni

année féminin; travail masculin scolaire šolsko leto, delo
éducation féminin scolaire šolska vzgoja
établissement masculin scolaire šolska, učna ustanova
livret masculin scolaire šolska, dijaška knjižica (z ocenami, opombami učiteljev itd.)
obligation féminin scolaire šolska obveznost
succès masculin pluriel scolaires šolski uspehi
taxe(s) féminin, (pluriel) scolaire(s) šolske takse, šolnina

scolastico

A) agg. (m pl. -ci)

1. šol. šolski:
anno scolastico šolsko leto

2. pren. slabš. šolski

3. filoz. sholastičen

B) m (pl. -ci)

1. filoz. sholastik

2. sholast, (srednjeveški) učitelj

3. pravo razlagalec, komentator

sebično prislov
(egoistično) ▸ önzőenMorda se sliši sebično, a letošnje leto namenite sebi. ▸ Talán önzően hangzik, de az idei évet szánja önmagára!
Če človek sebično skrbi izključno za svojo srečo, nikoli ne bo srečen. ▸ Ha az ember önzően kizárólag a saját boldogságával foglalkozik, sohasem lesz boldog.

secondo²

A) prep.

1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto

séculaire [sekülɛr] adjectif stoleten; prastar

année féminin séculaire leto, ki zaključuje stoletje
arbres masculin pluriel séculaires stoletna drevesa
jeux masculin pluriel séculaires igre, ki se vrše vsakih sto let