Franja

round³ [ráund] prislov
(na)okoli, (na)okrog; v krogu, v obsegu; kolikor daleč seže pogled naokoli

round and round nepretrgoma, neprestano, velikokrat
round about! na levo krog!
all round vse obsegajoč (o ceni)
all-round naokoli, brez razlike, vsi po vrsti
all round us vse okoli nas
all the country round po vsej deželi, zemlji
all the year round (skozi) vse leto
for miles round milje naokrog
a long way round velik ovinek
to ask s.o. round povabiti koga k sebi
to bring s.o. round spraviti koga k sebi, k zavesti; prepričati koga
he is coming round (on) prihaja spet k zavesti
to come (to be) round kmalu, skoraj priti (biti)
New Year's Day will soon come round Novo leto bo kmalu tu
to go round vrteti se v krogu, krožiti
to go a long way round napraviti velik ovinek
to gather round zbrati se okoli
to get s.o. round prelisičiti, omrežiti, premamiti koga
to hand round podajati, porazdeliti okoli
what are you hanging round for? kaj čakaš tu? kaj delaš tu?
to order glasses round naročiti pijačo za vso družbo, pogostiti vso družbo
to send round the hat (s klobukom) nabirati darove v družbi, prositi za prostovoljne prispevke
to show s.o. round okoli koga voditi, biti komu za vodnika, razkazovati komu kaj
to sleep the clock round spati polnih 12 (ali 24) ur
taking it all round upoštevajoč stvar z vseh vidikov
to turn round vrteti se, obrniti se, obračati se
wheels turn round kolesa se vrté

Rutsch, der, (-/e/s, -e) usad, plaz; figurativ premik, drsenje; guten Rutsch! dobro vožnjo!; guten Rutsch ins neue Jahr! srečno v novo leto!

sabbatic(al) [səbǽtik(əl)]

1. pridevnik (sabbatic(al)ally prislov)
sabatski; ki se nanaša na dan počitka; ki prinaša počitek

sabbatic(al) year pri Židih vsako sedmo leto; ameriško vsako sedmo leto kot enoletni (študijski) dopust vseučiliških profesorjev
sabbatic(al) leave redno se ponavljajoč dopust (tudi študijski dopust)

2. samostalnik ➞ sabbatical year

sabbatique [sabatik] adjectif soboten

repos masculin sabbatique (židovski) sobotni počitek
année féminin sabbatique (pri Židih) sedmo leto, v katerem je zemlja počivala in se niso terjali dolgovi; leto dopusta, ki ga imajo ameriški profesorji vsako sedmo leto

sáden de fruits, fruitier

sadni bonboni bonbons moški spol množine aux fruits
sadno drevje arbres fruitiers
sadni kulač tarte ženski spol aux fruits
sadne konzerve conserves ženski spol množine de fruits
sadno leto année ženski spol à fruits
sadni slndoled glace ženski spol aux fruits
sadni sok jus moški spol de fruits
sadrta solata (macedorrija) salade ženski spol (macédoine ženski spol) de fruits
sadna stiskalnica pressoir moški spol à fruits
sadni škodljivci parasites moški spol množine des arbres fruitiers
sadni trg marché moški spol aux fruits
sadno vino vin moški spol de fruits
sadni vrt verger moški spol, (jardin moški spol) fruitier moški spol

sadóven fructifère, riche en fruits

sadovno leto année ženski spol à fruits

saeculāris (sēculāris) -e (saeculum, sēculum)

1. stoleten, stoletničen: ludi VARR., L. FR., VAL. MAX., PLIN., T., SUET. stoletne igre, ki so jih praviloma obhajali vsako stoto leto, carmen saeculare H. stoletna pesem, ob stoletnici peta pesem, kakršno je npr. spesnil H.

2. časen, (po)sveten, sekuláren, poganski, neverski, neveren: exempla, litterae TERT., homines (naspr. monachi) HIER., litteratura HIER., historia SID. – Adv. saeculāriter (sēculāriter) obdobju (veku, dobi) primerno, po šegi, po navadi, v skladu z navado, po modi: ornari CYPR., AUG.

Saliī¹ -ōrum (-ûm H.), m (salīre; Salii torej „skakači, poskakovalci, plesalci“) sálijci, sálijski svečeniki, dve svečeniški združbi v Rimu, sestavljeni iz po 12 članov patricijskih rodbin, ustanovljeni za oskrbovanje bogoslužja Marsa Gradiva. Prvo, starejšo, je ustanovil kralj Numa Pompilij, drugo, mlajšo, pa kralj Tul Hostilij. Člani prve so se imenovali Palatīni (palatínski, palácijski), člani druge Collīni (kolínski, ker so imeli svoje središče pri Kolinskih vratih). Salijci so varovali svete ščite (ancilia) in imeli vsako leto 1., 15. in 19. marca slovesne obhode okrog Rima in rimskih svetišč ob prepevanju pesmi in plesanju z orožjem na čast Marsu (Mamuriju, gl. Māmū̆rius) in boginji Nerieni (Marsova spremljevalka in soproga); vsak obhod se je končal z razkošno pojedino: VARR., CI., L., V., H., O., CAT., LUCAN., Q., VAL. MAX. V Tiburju (Tiburtu) so salijci skrbeli za Herkulovo bogoslužje (MACR., SERV.), zato jih V. (Aen. 8, 285) omenja kot Herkulove svečenike. – Od tod adj.

1. Saliāris -e sálijski, salijárski, salijcev (gen. pl.): versŭs VARR., Saliare Numae carmen H. ki jo je uvedel Numa, ki jo je Numa dal salijcem (salijske pesmi so bile zaradi svojega starinskega jezika že v klasičnem obdobju nerazumljive; prim.: Saliorum carmina vix sacerdotibus suis intellecta Q.), saltus SEN. PH. plesanje (v orožju), ples z orožjem, sacra MACR. daritve (Marsu); metaf. sálijski = čudovit, krasen, sijajen, veličasten, obilen, razkošen, razpašen: dapes H., cenae AP., FEST., epulae AP., epulari Saliarem in modum CI. EP.

2. Salius 3 sálijski: virgines FEST.; subst. Saliae -ārum, f (sc. epulae) sálijska pojedina, sálijska gostija: AP.

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

satura (satira) -ae, f (subst. adj. satur)

1. (sc. lanx) z raznim sadjem napolnjena skledica, kakršno so vsako leto darovali božanstvom, skledica ali torilo s sadjem: lanx plena diversis frugibus in templum Cereris infertur, quae saturae nomine appellatur ACR. Od tod

2. metaf.
a) mešanica, zmes, vsakršnina, „potpurí“: VARR., FEST.; (quasi, tamquam) per saturam vsevprek, brez (vsakršnega) reda, neurejeno, protiredno, brezredno: quasi per saturam sententiis exquisitis S., tamquam per saturam ... suffragantibus AMM., per saturam aedilem factum LUC. FR., Festus in libris historiarum per saturam refert LACT., imperium, quod plebes per saturam dederit LUSCUS AP. FEST.
b) satura, satira, pesniška zvrst, sprva menda improvizirana izmišljena dramska burka: VAL. MAX., saturas peragebant L.; pozneje satira =
c) nravno-poučna pesem, zvrst pesništva, ki jo je utemeljil Enij, zaznamuje pa jo vsebinska in metrična raznolikost.
d) zabavljivka, zabavljica, zbadljivo-dovtipna pesem, ki je bičala slabosti in neumnosti javnega in zasebnega življenja oz. jih je slikala in prikazovala v posmehljivi luči; to pesniško zvrst sta v pesništvo uvedla LUC. in H., za njima pa sta jo gojila poseb. še PERS. in IUV. V tem pomenu so besedo v klas. dobi pisali nav. satira, pozni pisci pa (npr. SID.) tudi satyra, ker so jo napačno izpeljevali iz Satyrus: sunt quibus in satira videor nimis acer H., sive liventem satiram nigra rubigine vibres seu ... STAT. Pooseb. Satura iocabunda: M.

scholastic [skɔlǽstik]

1. samostalnik
sholastik, srednjeveški krščanski filozof; šolnik; pedant

2. pridevnik (scholastically prislov)
filozofija sholastičen
figurativno pedanten, formalen; učen, akademski; šolski, učiteljski

scholastic education akademska izobrazba
scholastic profession učiteljski poklic
the scholastic year šolsko leto

scodellare v. tr. (pres. scodēllo)

1. naliti, nalivati (juho ipd.)

2. pren. pog. šalj. tvesti, klatiti; scimprati:
scodellare bugie klatiti laži
scodella un figlio ogni anno vsako leto scimpra otroka

scolaire [skɔlɛr] adjectif šolski; učni

année féminin; travail masculin scolaire šolsko leto, delo
éducation féminin scolaire šolska vzgoja
établissement masculin scolaire šolska, učna ustanova
livret masculin scolaire šolska, dijaška knjižica (z ocenami, opombami učiteljev itd.)
obligation féminin scolaire šolska obveznost
succès masculin pluriel scolaires šolski uspehi
taxe(s) féminin, (pluriel) scolaire(s) šolske takse, šolnina

scolastico

A) agg. (m pl. -ci)

1. šol. šolski:
anno scolastico šolsko leto

2. pren. slabš. šolski

3. filoz. sholastičen

B) m (pl. -ci)

1. filoz. sholastik

2. sholast, (srednjeveški) učitelj

3. pravo razlagalec, komentator

sebično prislov
(egoistično) ▸ önzőenMorda se sliši sebično, a letošnje leto namenite sebi. ▸ Talán önzően hangzik, de az idei évet szánja önmagára!
Če človek sebično skrbi izključno za svojo srečo, nikoli ne bo srečen. ▸ Ha az ember önzően kizárólag a saját boldogságával foglalkozik, sohasem lesz boldog.

secondo²

A) prep.

1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto

séculaire [sekülɛr] adjectif stoleten; prastar

année féminin séculaire leto, ki zaključuje stoletje
arbres masculin pluriel séculaires stoletna drevesa
jeux masculin pluriel séculaires igre, ki se vrše vsakih sto let

semūnciārius 3 (sēmūncia) polunčen, poluncijski, 1/24 težek (težak): faenus L. 1/24 % na mesec (po naše 0,5 % na leto), asses PLIN.

senior² [sí:njə] samostalnik
starešina; predstojnik; študent zadnjega ietnika; najstarejša oseba

senior school britanska angleščina (do 1944) štirje zadnji razredi osnovne šole (za učence v starosti 10 do 14 let)
senior high school ameriško najvišji razredi šole, ki sledi osnovni šoli (10. do 12. šolsko leto)
he is my senior by five years on je pet let starejši od mene

service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

de service opravljajoč, imajoč službo
en service v rabi, v obratu
hors service neuporaben, izven obrata
prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
services pluriel administratifs upravni oddelek
service aérien letalska služba
service de banlieue (železnica) predmestni promet
service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
service de la caisse blagajniški oddelek
service du change devizni oddelek
service des colis postaux oddelek za poštne pakete
service compris s postrežbo vred
service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
service de dépannage (avto)popravljalnica
service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
service de l'économat uprava materiala, ekonomat
service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
service de nuit nočna služba
service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
service du personnel personalni oddelek
service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
service de la publicité reklamni oddelek
service de renseignements oddelek, biro za informacije
service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
service de santé zdravstvena služba
service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
service des ventes prodajni oddelek
année féminin de service službeno leto
dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
entrée féminin en service nastop službe
escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
lettre féminin de service služben dopis
règlement masculin de service službeni pravilnik
(magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
vêtement masculin de service službena obleka
voie féminin de service stranski tir
premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
je suis à votre service na uslugo sem vam
être de service imeti službo (ne biti prost)
ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
mettre en service dati v obrat, v promet
obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
prendre en service, à son service vzeti v službo
mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
être de service dežurati, biti dežurni