Franja

ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

bengalični ogenj feu de Bengale
kovaški ogenj feu de forge
kratkotrajni ogenj feu de paille
signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
stražni ogenj feu de bivouac
taborni ogenj feu de camp
umetni ogenj feu d'artifice
ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
ogenj greje le feu (ré)chauffe
ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
omejiti ogenj localiser le feu
na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
na malem ognju à feu lent
peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
varen pred ognjem à l'épreuve du feu
(kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
(vojaško povelje) ogenj! feu!
artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
protiletalski ogenj tir antiaérien
ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
(figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
igrati se z ognjem jouer avec le feu
imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
med dvema ognjema entre deux feux
govoriti z ognjem parler avec animation
peklenski ogenj feu d'enfer
v ognju biti être en feu
biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu

ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
umetni ogenj fuegos m pl artificiales
alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
dati alarm za ogenj tocar a fuego
dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
igrati se z ognjem jugar con fuego
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
sipati ogenj (iskre) echar lumbre
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

oportet -ēre -uit, v. impers. potrebno je, treba je, spodobi se, pristaja, pristoji, gre, podaja se, namenu (smotru) primerno je, smotrno je, koristno je: quidquid vero non licet, certe non oportet Ci., non quia necesse fuerit, sed quia sic oportuerit Ci. ne neizogibno potrebno, ampak smotrno, ibi, ubi oportet, consistere Ci. kjer pristoji, alio tempore atque oportuerit C.; z ACI: Pl., Varr., H., Sen. rh., hoc fieri et oportet et opus est Ci., me fabulas tuas habere et proferre oportebat Ci., bellum suscipi (geri) oportet L.; s pt. pf. brez esse: aurem admotam oportuit Pl., interemptam oportuit Ter., id factum non oportuit Ci., signum ablatum non oportuit Ci., non oportuit relictas T. ne bi jih smeli zapustiti; če je subj. splošen, s samim inf.: oportet hominum sceleri resistere Ci.; v konjunktivnih stavkih kot vrinjeni stavek: ego crimen oportet diluam Ci., exstent oportet vestigia Ci. vsekakor morajo biti sledi, valeat possessor oportet H.; pri poznih piscih z ut s cj.: Aug., Boet.

oranža samostalnik
1. (plod) ▸ narancsSopomenke: pomaranča

2. Citrus x sinensis (drevo) ▸ narancs, narancsfaImajo tudi svojo plantažo, kjer rastejo ananasi, oranže, kruhovci ter številna zelišča in začimbe. ▸ Van egy saját ültetvényük is, amelyen ananász, narancs- és kenyérfa, valamint számos gyógy- és fűszernövény nő.
Sopomenke: pomaranča

orchēstra -ae, f (gr. ὀρχήστρα) orkéstra

1. najimenitnejše, senatorjem odmerjeno mesto v prvih vrstah gledališča: Varr., Q., Suet., Petr., in orchestrā senatorum sunt sedibus loca destinata Vitr.; meton. starešinstvo, senat: aequales habitus illic similesque videbis orchestram et populum Iuv.

2. v cesarski dobi dvignjeni del v ospredju odra, kjer so nastopali glasbeniki, plesalci in pantomimiki: Fest., Aus., Lamp.

ôsel (ôsla) m

1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
osel riga l'asino raglia
jahati na oslu cavalcare l'asino
natovorjen kot osel carico come un asino
trmast kot osel testardo come un mulo
to ti je kronan osel un asino calzato e vestito

2. pren. asino, somaro:
kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
molči, osel zitto, asino che non sei altro
pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
PREGOVORI:
kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda

osončje samostalnik
(planetarni sistem) ▸ naprendszerToda vse to se zdaj dogaja v nekem zelo oddaljenem osončju, kjer plovila s pogonom na sončno energijo in druga križarijo po nekem posebnem ozračju, v katerem ni težnosti, a v katerem živa bitja kljub temu lahko dihajo. ▸ De mindez most egy nagyon távoli naprendszerben történik, ahol a napenergiával működő légi és más járművek cirkálnak egy különleges légkörben, amelyben nincs gravitáció, de amelyben az élőlények ennek ellenére lélegezhetnek.
Sopomenke: Osončje

ostáti (bivati) to stay, to remain

ostáti zunaj to stay out; (vztrajati) to persist in, to stick to, to abide by, to keep to; (preostati) to be left over
ostáti doma to stay at home
ostáti v postelji to stay in bed, to keep to one's bed
ostáti pri predmetu to keep to the point
ostáti miren, hladnokrven to keep cool; to keep one's temper
ostani, kjer si! keep still!, stay where you are!
ostalo bo toplo it wilI stay warm
ostáti zdrav to remain healthy
to ostane med nama (figurativno) this is a word in your ear, I tell you this in strict confidence, this is quite between ourselves, this is strickly confidental
vse ostane pri starem no change will be made, everything will be as before
kje smo ostali zadnji teden? (v šoli) where did we leave off last week?
ostanem pri svojem mnenju I stick to my opinion
ostane pri tem! we will leave it at that!
nič drugega mi ne (pre)ostane... I have no choice but..., there's nothing for it but..., I have no alternative, it's a case of Hobson's choice
nič drugega (nam) ne ostane, kot da... there is nothing for it, but to...
ostanite pri telefonu! hold the line, please!

ostracodermus 3 (gr. ὀστρακόδερμος) ki ima črepinjasto trdo kožo ali lupino; subst. ostracoderma -ōrum, n ali ostracodermae -ārum, f lupinarji: Plin. Val. (5, 13 in 5, 16, kjer najdemo v nekaterih izdajah ostragoderinas).

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

oven samostalnik
1. (žival) ▸ kosRejci so razkrili svoje težave, med katere spada pomanjkanje centrov za vzrejo ovnov. ▸ A tenyésztők feltárták a nehézségeiket, amelyek között szerepel a kostenyésztő központok hiánya.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ KosLuna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni. Ovni so duhoviti in dobri partnerji, a le za krajše obdobje. ▸ A Kosok szellemesek és jó partnerek, de csak rövidebb időszakra.
Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.

3. nekdaj (vojaška naprava) ▸ kosZaslišal se je neznanski trušč in velik del obzidja se je pod udarci ovna porušil. ▸ Bődületes csattanás hallatszott, és a faltörő kos ütései alatt a fal nagyrésze leomlott.
Od drugega desetletja 15. stoletja so katapulte in ovne začeli zamenjevati težki topovi. ▸ A 15. század második évtizedétől a parittyákat és a faltörő kosokat nehézágyúk kezdték felváltani.

4. (naprava za zabijanje) ▸ kos [cölöpverő]
Lesene kole zabijamo z ovnom preko škripca. ▸ A fából készült cölöpöket egy csigán átvezetett kossal verjük be.

5. (vodna črpalka) ▸ kos [vízszivattyú]
Po približno pol ure hoje pridemo do izvira, speljanega v oven, kjer lahko pri pipi natočimo vodo. ▸ Körülbelül félórás sétát követően eljutunk a kosba vezetett forrásig, ahol a csapnál tölthetünk vizet.
Povezane iztočnice: hidravlični oven

ovīlis -e (ovis) ovčji: stabulatio Ap., grex Icti.; subst. ovīle -is, n

1. (sc. stabulum) ovč(n)ják, ovčja ograda, ovčarna: Varr., H., V., Col., Pers., Val. Fl., pecus se texit ovili O.; po katahrezi tudi kozják: Tib., sunt in ovilibus haedi O.

2. metaf. ograda (ograjen prostor) na Marsovem polju, kjer so zborujoči Rimljani glasovali, glasovalno mesto: Iuv., Lucan., in ovili colloqui L.

package¹ [pǽkidž] samostalnik
zavitek, zavoj, omot, paket; bala (papirja); prtljaga, embalaža
ameriško (v celoti prodan TV) program, v celoti organiziran izlet itd.
ameriško, sleng deklina

package car vagon za kosovno blago
ameriško package store prodajalna, kjer se alkohol prodaja samo v zaprtih posodah
package tour organizirano skupinsko potovanje

Pagasae -ārum, f (Παγασαί) in Pagasa -ae, f: Mel. in Pagasē -ēs, f: Pr. Págaze (Págaza), primorsko mesto v Tesaliji (zdaj Volo), kjer je bila baje zgrajena ladja Argo: Val. Fl. — Od tod adj.

1. Pagasaeus 3 (Παγασαῖος) pagazájski, pagáški: sinus Mel., carina, puppis O. ali ratis Lucan. = Argo coniunx O. = Alcestis (Alkestida, Admetova žena, hči tesal(ij)skega kralja Pelia); subst. Pagasaeus -ī, m Págazec, Pagazájec, Pagažán = Jazon: O.

2. Pagasēius 3 (Παγασήιος) pagazájski, págaški: puppis Val. Fl.

3. Pagasicus 3 pagazájski, págaški: sinus Plin.

palma samostalnik
(drevo) ▸ pálma, pálmafaV bližini večjih mest so nasadi dateljnovih palm in pistacij. ▸ A nagyobb városok környékén datolyapálma- és pisztáciaültetvények vannak.
Želje so daleč od realnega, saj bi bil moj sanjski dopust pod palmami na kakšni peščeni plaži, kjer bi me obdajalo morje in zagorela telesa. ▸ A vágyak távol állnak a valóságtól, hiszen az álombéli vakációm egy homokos strandon lenne, pálmafák tövében, ahol a tenger és napbarnított testek vennének körül.
Za večino ljudi je Fidži idiličen tropski otok s palmami in prijaznimi domačini. ▸ A többség számára a Fidzsi-szigetek idillikus trópusi szigetek pálmafákkal és barátságos helyi lakosokkal.
V ozadju so oaze z dateljnovimi palmami. ▸ A háttérben oázisok vannak datolyapálmákkal.
Vse okoli nas so bili majhni otočki, porasli s kokosovimi palmami. ▸ Körülöttünk pici, kókuszpálmákkal benőtt szigetek helyezkedtek el.
Bele peščene obale, obrobljene s palmami, kristalno čista, sinje modra voda in prostrani temno zeleni pragozdovi, polni pisanih cvetov - raj na zemlji. ▸ Hófehér, homokos, pálmafákkal szegélyezett partok, kristálytiszta, égszínkék víz, távolabb pedig sötétzöld őserdő tele tarka virágokkal – maga a földi paradicsom.
V zadnjem delu dvorišča je poleg bazena zasadil palme, poskrbel pa je tudi za prijetno senco. ▸ Az udvar hátsó részébe, a medence mellé pálmákat ültetett, ezzel a kellemes árnyékról is gondoskodott.
Nekega jutra mornar spleza na palmo, da bi pogledal, ali pluje kakšna ladja v bližini otoka. ▸ Egy reggelen a tengerész felmászik a pálmafára, hogy megnézze, jár-e hajó a sziget közelében.
Na kokosovo palmo spleza kot najspretnejša mačka, hitro, brez nepotrebne porabe moči. ▸ A kókuszpálmára macskaügyességgel mászik fel, gyorsan, felesleges erőfeszítések nélkül.
Pod palmami sedijo redki gostje sanatorijev in berejo. ▸ A pálmafák tövében csak néhány szanatóriumbeli vendég ül és olvas.
Sopomenke: palmovec
Povezane iztočnice: dateljnova palma, datljeva palma, kokosova palma, oljna palma

papȳrio -ōnis, m (papȳrus) rastišče papirusa, kraj, kjer raste obilo papirusa: Vulg.

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

participālis -e (particeps) k deležniku sodeč, deležen, udeležujoč se, deležniški, participiálen: verba Varr. deležniki, participi ali deležniške (deležniku, participu podobne) glagolske oblike (npr. supin, gerundij): Q. (Inst. orat. 1, 4, 29, kjer v nekaterih izdajah najdemo participialia, gl. participiālis), curae Dig.

participiālis -e (participium) k deležniku sodeč, deležen, udeležujoč se, deležniški, participiálen: verba Q. (Inst. orat. 1, 4, 29, kjer v nekaterih izdajah najdemo participalia, gl. participālis) deležniške (deležniku, participu) podobne glagolske oblike (npr. supin, gerundij); adv. participiāliter (po) deležniško, kakor deležnik: Fest., Porph.