Franja

per-ōrō -āre -āvī -ātum (per in ōrāre)

1. govor (razpravo, razpravljanje) ali kaj podobnega konč(ev)ati, skleniti (sklepati): quoniam satis multa dixi, est mihi perorandum Ci., res illā die non peroratur, iudicium dimittitur Ci. narratione peroratā Corn., de qua cum dixero, totum hoc crimen decumanum peroraro Ci.; od tod pren.: sed haec tum laudemus, cum erunt perorata Ci. ep. ko bo vse pri kraju; occ. sklepni govor imeti (prim. perōrātiō): perorandi locum semper tibi reliquit Ci.

2. govor imeti, govoriti (poseb. pred sodniki), razpravljati, svojo misel (svoje misli) razode(va)ti (poda(ja)ti) o čem: accusatores et testes certatim perorabant T., contra tales oratores totam causam p. Ci., cum de ceteris perorasset, dixit N., a Q. Hortensio, clarissimo viro atque eloquentissimo causa est P. Sesti perorata nihilque ab eo praetermissum Ci., p. in aliquem Plin., Suet. idr., certabant, cui ius perorandi in rem darent T., breviter peroratum esse potuit (v kratkem času bi se dalo dognati) nihil me commisisse L.

per-tineō -ēre -uī (per in tenēre)

1. segati, raztezati se; držati, voditi do kam, do česa: S. fr., Auct. b. Alx., Belgae pertinent ad inferiorem partem fluminis C., venae in omnis partes corporis pertinentes Ci., ex oppido pons pertinet ad Helvetios C.; metaf. obsegati: Sen. ph., eadem bonitas pertinet ad multitudinem Ci., caritas patriae per omnes ordines pertinebat L.

2. metaf.
a) spadati k čemu, tikati se koga (česa), meriti na koga (kaj), zadevati koga (kaj): quae ad victum pertinebant N., quae ad proficiscendum pertinent C., res ad officium meum pertinet Ci., eodem pertinet, quod … Ci., pertinet ad rem Ci., L. (stvari) primerno je, prav je, zadeva stvar, haec lex ad ludos pertinet Ci., quod ad indutias pertineret C., ad aliquem suspicio maleficii pertinet Ci. sum leti na koga, regnum ad se pertinere Ci. je njegovo, expugnatae urbis praedam ad militem, deditae ad duces pertinere T. plen je last vojakov, plen pripada vojakom; z ACI: pertinet (sc. ad te) esse te talem Ci.
b) rabiti za kaj, služiti v (kot) kaj, biti v (za) kaj, namen imeti: H., T., Sen. ph. idr., quorsum haec oratio pertinet? Ci., quae ad effeminandos animos (ad luxuriam) pertinent C., consilia pertinent ad libertatem recuperandam Ci., summa illuc pertinet, ut sciatis Ci.; od tod ad rem non pertinet z inf.: si ad rem non pertinet planius ostendere Corn. nič ne kaže, nima nikakršnega pomena (smisla), ni primerno.
c) vplivati, pomemben (važen) biti, pomenljiv biti; z odvisnim vprašalnim stavkom: ad rem pertinere visum est L., vehementer pertinet ad bella administranda, quid hostes, quid socii existiment Ci., haud sane multum ad se pertinere, utrum … an L. da mu je precej vseeno. — Od tod adv. pt. pr. pertinenter spadajoč(e) k čemu, zadevajoč(e) kaj, spodobno: ad causam Tert.; komp. pertinentius; superl. pertinentissime: Tert.

pesare

A) v. tr. (pres. peso)

1. tehtati

2. pren. pretehtati

B) v. intr.

1. tehtati:
il pacco pesa cinque chili paket tehta pet kilogramov

2. pren. imeti težo, veljavo:
un giudizio che pesa mnenje, ki ima veljavo

3. pren. biti težek, zoprn, nadležen:
un cibo che pesa sullo stomaco hrana, ki je težka za želodec
ogni lavoro gli pesa vsako delo mu je zoprno

4. pren. groziti:
su di lui pesa un pericolo di morte grozi mu smrtna nevarnost

peser [pəze] verbe transitif tehtati, odtehtati, pretehtati; figuré primerjati; zrelo premisliti; verbe intransitif biti težak, tehtati, imeti težo; figuré težiti, tiščati, pritiskati (sur na); presedati; poudariti (sur quelque chose kaj); dati poudarek

peser sur, les bras de quelqu'un (figuré) biti komu v nadlego
peser sur la conscience težiti vest
peser sur le cœur à quelqu'un težiti, žalostiti, žaliti koga
peser sur l'estomac težiti želodec
peser ses mots (pre)tehtati svoje besede
peser le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj proti
peser le poids (politique) imeti potreben vpliv
le temps me pèse čakanje mi je težko
cette oisiveté commence à me peser to brezdelje mi začenja presedati

pètljati -ām
I.
1. petljati, vezati na petljo
2. vmešavati: mene u tu rabotu ne petljajte
3. spletkariti: svi ste vi jednaki: petljate, lažete, izmišljate, jer i ne znate drugo
4. imeti težave: još s njim da petljam
5. izmikati se, ovinkariti, govoriti po ovinkih: petljao je, ali je najzad ipak priznao
6. životariti: mi smo petljali i krparili kako smo znali i umjeli
7. šušmariti: sad se ovi mediokriteti nešto znoje i petljaju bez ministra predsednika, a vreme prolazi
8. jecljati, izgovarjati se, izmotavati se: jesi li ga tukao? pita upravnik stražara. - Pa, ovaj, jesam! petlja stražar
II. petljati se
1. mešati se v tuje zadeve: nemoj se petljati u moje poslove
2. motati se: djeca poplašila, pa se sakrivaju i petljaju oko nas
3. truditi se, mučiti se, zadrževati se: već će ti oni kod brigade sve objasniti, a ja se više neću s tobom petljati

petō -ere -īvī (-iī) -ītum (prim. skr. pátati leti, pada, gr. πέτομαι, πίπτω, lat. penna).

I.

1. hiteti, iti, leteti kam: Sil., p. non castra, sed naves N., Etruriam N., continentem C. pluti proti kopnu, loca calidiora Ci. leteti, seliti se (o žerjavih), caelum alis O., terram V. pasti na zemljo, cursu muros V. teči k obzidju; pass.: Troia petitur classibus V. z ladjevjem hitijo proti Troji; z acc. personae: Apollo petit Ascanium V. se bliža Askaniju; z notranjim obj.: fugam C. v beg se spustiti, zbežati, iter Brundisium terrā Ci. ubrati pot v Brundizij po suhem (po kopnem), napotiti se v Brundizij po suhem (po kopnem), diversas vias Val. Fl. ub(i)rati, alium cursum Ci. zaokreniti, obrniti; metaf.: mons petit astra O. se strmo vzdiguje, strmi, petit navis pontum Ci. pluje v pristan(išče), campum amnis petit V. teče (dere) v poljano (proti poljani).

2. iti nad koga, udariti (udarjati) na koga, napasti (napadati), prim. impetus: vehementer petunt (sc. gladiatores) Ci., quotiescumque me petisti, per me tibi obstiti Ci., Indos Cu., angues Laocoonta petunt V., vultus alicuius unguibus p. H., Hesperiam bello V. z vojsko iti nad Hesperijo, napasti Hesperijo; od tod occ.: rex telis petebatur Cu. na kralja so streljali (se je streljalo), collum, caput p. Ci. segati po vratu (glavi), taurus cornu petit V. bode, nabada, napada z rogovi, mālo puella me petit V. meče za mano, arcu alta p. V. kvišku (v višino, v zrak) meriti, aëra disco H. v zrak metati, terram ore V. (za)gristi, zaje(ma)ti, somnus petit navitam V. prevzame (prevzema), zajame (zajema); metaf. (za)groziti, (za)pretiti, (za)žugati komu, ogroziti (ogrožati) koga: bello urbem V., armis patriam Vell., non iniustis vindiciis alienos fundos, sed castris, exercitu, signis inferendis Ci., cuius latus mucro petebat? Ci., Troianos monstra petunt V., maxime Athenienses peti dicebantur N. govorilo se je, da je napad usmerjen predvsem proti Atencem, p. aliquem fraude L., falsis criminibus T.

3. (v prijaznem pomenu) obrniti se na koga, (za)prositi koga: Pl., Q. (Decl.), Eutr., te supplex peterem V.; pesn.: Ilionea petit dextrā V. prime z desnico. —

II.

1. (hod)iti kam, na kaj, za čim, (po)iskati kaj, skušati (izkušati) kaj dobiti: ut aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes apibus statioque petenda V.

2. metaf.
a) iskati kaj, stremeti, težiti za čim (naspr. fugere, vitare): Cels., salutem fugā C., S. (prim.: hic praedam pedibus petit, ille salutem O.), alicuius societatem N., mortem, sapientiam Ci., gloriam S., non pecuniam, sed vitam et sanguinem Ci., a litteris (v znanosti) doloris oblivionem p. Ci.; pesn. (analogno po skladu glag. studēre) z inf. iti na to, da bi … , delati (za to), da bi … , iskati način (možnost), da bi … , skušati: Lucr., petunt dextrae coniungere dextram O., ne pete conubiis natam sociare Latinis V., petimus bene vivere H.
b) poganjati se za čim, potegovati se za kako službo (funkcijo), prositi za kako službo (funkcijo), kandidirati, konkurirati za kako službo (funkcijo): consulatum, praeturam Ci., M. Curtio tribunatum ab aliquo Ci. prositi koga za tribunat za Marka Kurcija, in unum locum L. potegovati se za eno mesto, kandidirati na eno mesto; abs.: ii, qui nunc petunt Ci. sedanji kandidati, multi et potentes petebant L.; subst. pt. pr. petēns -entis, m potegovalec za kaj, kandidat, prosilec, ponudnik: G.; occ. α) (za)snubiti: multi illam petiere O., virginem petiere iuvenes L., natam et conubia V. prositi. β) hoteti imeti za ljubico ali ljubčka, gnati se za katero (katerim), hoditi za moškim(i): ut Sempronia viros peteret saepius quam peteretur S., dumque petit, peritur pariterque accendit et ardet O., cum te tam multi peterent, tu me una petisti Pr.
c) zahtevati, terjati: quantum res petit Ci., sui laboris praemia C., partem praedae T., alicuius vitam Ci., nova iura Ci., id, quod petivit, consecutus est N., virgo ad libidinem petita L.; occ. sodno (na sodišču, po sodišču) zahtevati, terjati, prisvojiti (prisvajati si), s tožbo izterj(ev)ati, (iz)tožiti: hereditatem Icti., hereditatis possessionem Ci., calumniā litium alienos fundos Ci., pecuniam Ci., Icti., pecuniā peti Ci. tožen biti zaradi denarja, is, unde ali a quo petitur Varr., Ci., Gell., Icti. toženec (naspr. is, qui petit = petitor).
d) prositi koga kaj (česa), (iz)prositi (si): pacem a Romanis C., auxilium a Lacedaemoniis N., opem ab aliquo Ci., eius delicti veniam Ci., vitam nocenti T.; pesn.: auxilium mucrone V.; z dvojnim acc.: Iphicratem ab Atheniensibus ducem (za vojskovodjo) N.; pogosto s finalnim stavkom: Plin. iun., Petr. idr., abs te peto, efficias Ci., a Gnaeo Pompeio consule petit, quos ex Cisalpina Gallia consules sacramento rogasset, ad signa convenire et ad se proficisci iuberet C., a vobis peto, ut consilium probetis, deinde ne conemini N., petere de (redko!) aliquo, ut … Ulp. (Dig.), petito (abl. abs.), ut … Iust.; z inf.: arma petebat ferre Stat.; z ACI pass.: cum peteret (sc. solum) donari quasi proprio suo ac peculiari deo Suet., petit aes sibi dari Gell., quod hominem avarum creari consulem peteret Hyg.
e) iti, priti po kaj, prinesti (prinašati), (pri)peljati, privesti (privajati) kaj, koga: Ter., Plin., dixi me daturum ei aliquid, mane ut peteret, rogavi Ci., teli sumendi aut petendi causā L., aggeris (commeatūs) petendi causā procedere C., aliquid ab impedimentis p. C., Tartareum custodem in vincla petivit a solio regis V. šel je h kraljevemu prestolu in čuvaja Tartarja privedel (gor), da ga je vklenil; metaf.: p. suspirium alte Pl. ali latere imo spiritum H. globoko iz prsi (iz globine prsi) zasopsti, globoko (za)vzdihniti, gemitūs alto de corde O. globoko vzdihniti (vzdihovati), unde exempla peterentur Ci. od kod bi se vzeli primeri (zgledi), od kod naj človek vzame primere (zglede).

Opomba: Pf. pesn. včasih petī (= petiī): Sen. tr., Stat., petīt (= petiit): V., O.

pflanzen saditi, posaditi; sich/etwas postaviti, položiti; jemanden figurativ imeti (koga) za norca

picknicken imeti piknik

picnic² [píknik] neprehodni glagol
imeti piknik, iti na izlet

pigrō -āre -āvī (piger) kasneti, kasniti, zamujati, imeti zamudo, biti pozen, obotavljati se: melius pigrasse quamde properasse est nefas Acc. fr., fateor: sed cur propter te haec pigrem aut huius dubitem parcere capiti? Acc. fr. = dep. pigror -ārī: quod si pigraris paulumve recesseris ab re Lucr., quidquid novi, scribere ne pigrere Ci. ne zamudi mi pisati.

pīnsitō -āre (frequ. k pīnsāre) imeti navado tolči (phati): ubi flent nequam homines qui polentam pinsitant Pl.

pionner [pjɔne] verbe intransitif imeti kmete pri šahiranju; opraviti pionirsko delo; familier (za)tóžiti

planen načrtovati, imeti v načrtu, planirati; planen, [daß] dass predvidevati, da

play² [pléi]

1. neprehodni glagol
igrati (for za)
šaliti se, zabavati se, igračkati se; začeti igrati (karte), napraviti potezo, biti na potezi (šah); poigravati se (barve, valovi, žarki itd.); streljati (top), brizgati (vodomet), sijati
tehnično imeti prostor za gibanje, imeti toleranco, premikati se (bat), biti v pogonu; biti primeren za igro (igrišče)

2. prehodni glagol
gledališče igrati, uprizoriti
šport nastopiti, igrati proti, sprejeti igralca v moštvo; uperiti (žaromet, luč, vodni curek) na koga; ustreliti (iz topa)
tehnično spraviti v pogon, upravljati (stroj), obvladati

to play along with sodelovati, v en rog trobiti s kom
to play it cagey biti previden, omahovati
figurativno to play both ends against the middle previdno, rafinirano ravnati
to play ball with s.o. pošteno postopati s kom
to play booty prevarati
figurativno to play one's cards well (badly) (ne)spretno manevrirati
to play s.o. dirt izigrati koga
to play the devil (ali deuce) with prekrižati komu račune
to play by ear igrati po posluhu
to play fair (foul) pošteno (nepošteno) ravnati
to play s.o. false izdati koga
to play the fool zganjati neumnosti
to play a fish utruditi ribo na trnku
to play fast and loose with zlorabljati koga
to play the game držati se pravil, pošteno ravnati
to play to the gallery šopiriti se pred javnostjo
to play guns on obstreljevati
to play into s.o.'s hands koristiti drugemu, pomagati komu
to play one's hand for all it is worth izrabiti vsako priliko, uveljaviti vse svoje zmožnosti
to play the knave varati
to play a good knife and fork jesti z apetitom
to play the horses staviti na konjskih dirkah
to play for love igrati za zabavo ne za denar
sleng to play it (low) on izigrati koga, zlorabiti
to play a joke (ali prank, trick) on potegniti koga za nos
to play the races staviti na konjskih dirkah
to play a part igrati vlogo, pretvarjati se
to play possum hliniti spanje
to play upon the square pošteno ravnati
to play safe previdno ravnati, ne tvegati
to play second fiddle imeti podrejen položaj
to play a good stick dobro sabljati
to play for time zavlačevati, poskušati pridobiti na času
to play truant (ali hooky) neopravičeno izostati od pouka
to play s.o. a mean trick prevarati koga
to play tricks with nagajati
to play (up)on igrati na, figurativno izrabljati koga
to play (up)on words zbijati šale, igrati se z besedami
to play with igrati se s, z; lahkomiselno ravnati s

pluralize [plúərəlaiz]

1. prehodni glagol
postaviti v množino

2. neprehodni glagol
imeti več nadarbin, položajev

pohrániti pòhrānīm
1. nakrmiti, malo nahraniti, imeti na hrani: zapovijedi da se namažu kola i konji pohrane
2. ohraniti: sve ću vas pohraniti u svojem srcu

polleō -ēre (iz *potsleō iz poteō)

1. veliko (mnogo) moči (premoči, zmoči, opraviti), môčen (močán, mogočen, vpliven, veljaven, silen, uspešen) biti v čem, pri čem, kje, na kakem področju, vplivati na koga, na kaj, imeti premoč, biti učinkovit kje, na kakem področju: Pl., Plin., Pr. idr., tantoque magis ferito, quanto magis potes pollesque (stara aliter. formula pri) L., qui (sc. senatus) certe unus plus quam dictatura tua potest polletque L., Etruria tantum pollens terrā marique L., qui in re publica tum plurimum pollebant C., ad fidem faciendam iustitia plus pollet Ci.; Tyria classis plurimum pollens mari Vell.; z abl.: pollere scientiā Ci., armis, gratiā, nobilitate T., pecuniā Suet.; z inf.: is omnibus exemplo debet esse, quantum in hac urbe polleat, oboedire tempori Ci. (Brutus 242); occ. (o zdravilih) (krepko, dobro, močno) učinkovati (delovati), (zelo) učinkovit biti: adversus scorpiones Plin., contra anginas efficacissime Plin. , aurum plurimis modis pollet in remediis Plin.

2. pren.
a) kaj veljati, imeti veljavo (vrednost): eadem vitis aliud in aliis terris pollet Plin.
b) biti bogat, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: utensilibus Ap. — Od tod adj. pt. pr. pollēns -entis, adv. pollenter (Cl.) môčen, močán, mogočen, silen, vélmožen (vêlmožen), vpliven, zmožen, veljaven, uspešen: Pl., Naev. fr. idr., matrona O., facundia S., qui (sc. animus) ubi ad gloriam virtutis via grassatur, abunde pollens potensque et clarus est animus S., herbae O. čarobna, čarovna, čarodejna zelišča (zeli, rastline), matrona pollens et opulens Ap., mens pollentior Tert.; adv.: pollentius Cl.; z abl.: hostis equo pollens O., pollens viribus S., pollens venenis Val. Fl.; z gen.: vini pollens Liber Pl.; z gr. acc.: cuncta pollens vir Sen. tr.; z inf.: tractare sereno imperio vulgum pollens Sil., vox Lethaeos cunctis pollentior herbis excantare deos Lucan.

portear (od)peljati, odpraviti, odposlati; nositi, s seboj imeti

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

pòsjedovati -ujēm (ijek.), pòsedovati -ujēm (ek.) imeti v posesti