Franja

mánce (-manc) f pl.
igrati se mance giocare a toccaferro

mandolina samostalnik
(brenkalo) ▸ mandolin

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

match [mač] masculin tekma

match amical, interclub, international, de championnat prijateljska, medklubska, mednarodna, prvenstvena tekma
match de boxe, de football, de tennis, de lutte boksarska, nogometna, teniška tekma, tekma v rokoborbi
match sur courts couverts tekma v dvorani
match éliminatoire, de sélection izločilna, izbirna tekma
match décisif; final, d'entraînement odločilna, finalna, trening tekma
match d'échec šahovska tekma, turnir
match nul neodločena tekma
faire match nul igrati neodločeno
disputer un match igrati tekmo

médiocrement [-krəmɑ̃] adverbe (precéj) slabo, malo; skromno, povprečno; srednje

jouer, travailler médiocrement slabo igrati, delati

mesure [məzür] féminin mera, merska enota; merjenje; merilo; zmernost, zadržanost, zdržnost; ukrep; musique takt; stihovna mera

à la mesure de proporcionalno
à mesure enakomerno (razdeljeno); postopoma, polagoma
au fur (et) à mesure zaporedoma, sproti; po
à mesure que sorazmerno, čimbolj
dans la mesure v okviru
dans la mesure où v kolikor
dans une certaine mesure do neke mere
dans une large mesure v veliki meri
dans la mesure de nos moyens, du possible po naših najboljših močeh, možnostih
au delà de toute mesure brezmerno, čez vse
outre mesure čezmerno
sans mesure brezmerno
sur mesure po meri, figuré osebno, specialno (za koga)
mesure d'austérité ukrep v sili
mesure de capacité, de longueur, de superficie, de volume votla, dolžinska, ploščinska, prostorninska mera
mesure de coercition, coercitive, de contrainte, oppressive, de rétorsion prisilen ukrep
mesure de sécurité, de sûreté varnostna mera ali ukrep
mesure à coup d'œil, à vue mera na oko
mesure d'économie varčevalen ukrep
mesure maximale (ali maximum), minimale (ali minimum) maksimalna, minimalna mera
mesure de précaution, préventive previdnosten, preventiven ukrep
mesure de protection, de sauvegarde zaščitni ukrep
mesure punitive, de représailles kazenski, povračevalen ukrep
mesures de rigueur ostre mere, ostri ukrepi
mesure à ruban merilni trak
mesure à trois, à quatre temps tri-, štiričetrtinski takt
mesure transitoire prehoden ukrep
appareil masculin de mesure merilni aparat
demi-mesure polovičen ukrep
mesure d'attente, provisoire začasen ukrep
s'adonner sans mesure aux sports čezmerno se predajati športom
avoir deux poids et deux mesures imeti dve meri, biti pristranski
avoir le sens de la mesure imeti občutek za mero
n'avoir pas de mesure, manquer de mesure ne imeti, ne poznati mere
battre la mesure udarjati takt
combler la mesure napraviti mero polno
combler la mesure de quelque chose tirati do skrajnosti
dépasser la mesure prekoračiti mejo
donner (toute) sa mesure (figuré) pokazati, kaj znamo
être en mesure de, pour faire quelque chose biti sposoben, moči kaj napraviti
faire mesure comble navrhati
faire bonne mesure dati dobro mero (kupcu)
faire un costume sur mesure napraviti obleko po meri
se faire donner un emploi du temps sur mesure (dati) si napraviti urnik specialno zase
garder la mesure (znati) zadržati mero; musique držati takt, ostati v taktu
jouer en mesure igrati v taktu
marquer la mesure dajati takt
se mettre en mesure usposobiti se
passer toutes mesures prekoračiti vse (dovoljene) meje
prendre les mesures de quelque chose izmeriti kaj
prendre des mesures podvzeti ukrepe
prendre mesure vzeti mero (krojač)

mettere^*

A) v. tr. (pres. metto)

1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
mettere qcn. dentro koga zapreti
mettere nel sacco pren. prevarati
mettere allegria razveseliti
mettere paura prestrašiti
mettere male izzvati razdor
mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
mettere insieme združiti
mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

2. posvetiti, posvečati:
mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

3. potrebovati, porabiti:
per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

4. obleči, oblačiti; obuti:
mettere il cappotto obleči plašč
mettere le scarpe obuti čevlje

5. dajati (iz sebe):
mettere lamenti ječati
mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
mettere cervello, giudizio spametovati se
mettere le ali pren. naglo napredovati

6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
mettiamo il caso che denimo, da

7. naložiti, nalagati:
mettere una tassa naložiti davek

8. spraviti, spravljati (v):
mettere in latino prevesti v latinščino
mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
mettere in versi dati v verze

9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
mettere agli atti dati ad akta
mettere al bando izgnati
mettere a confronto primerjati
mettere al corrente obvestiti
a ferro e fuoco opustošiti
mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
mettere al mondo roditi
mettere a morte usmrtiti
mettere a nudo odkriti, razgaliti
mettere a parte vključiti
mettere alla prova preizkusiti
mettere a segno natančno zadeti
mettere a tacere utišati
mettere a terra elektr. ozemljiti
mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
mettere in chiaro razčistiti
mettere in croce križati; pren., mučiti
mettere in fuga pognati v beg
mettere in giro razširiti
mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
mettere in vendita dati v prodajo

B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

1.
mettersi a tavola sesti za mizo
mettersi a letto leči
mettersi in cammino kreniti
mettersi in piedi vstati
mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

2. obleči, oblačiti (se):
mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

3. združiti se:
mettersi in società con qcn. združiti se s kom

4. kazati, pokazati (se):
si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
mettersi a giocare začeti igrati
mettersi a studiare začeti študirati

miriflor(e) [-flɔr] masculin vrsta parfuma; humour gizdalin

faire le miriflor(e) igrati gizdalinčka

miš ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija die Maus (dimasta Brandmaus, gozdna Waldmaus, skalna Felsmaus, rumenogrla Gelbhalsmaus), družina: die Langschwanzmaus
belonoga miš Weißfußmaus
berberska/progasta miš Streifenmaus, Berbermaus
bodičasta miš Stachelmaus
brezova miš Birkenmaus
drevesna miš Baummaus
gola miš (golač) der Nacktmull
gozdna miš Waldmaus
hišna miš Hausmaus (belosiva Ährenmaus)
kunčja miš Kaninchenmaus
miš mošnjičarka Taschenmaus (bodičasta Stachel-Taschenmaus, afriška Backenmaus)
mozaičnorepa miš Mosaikschwanzmaus
oprijemalnorepa miš Greifschwanzmaus
plezalna miš Klettermaus
pritlikava miš Zwergmaus
progasta miš skočica: Streifen-Hüpfmaus
rdeča miš (gozdna krtica) Rötelmaus
travna miš Grasmaus
žitna miš Südliche Ährenmaus
ameriška žitna miš Erntemaus
slepa miš (slepo kuže) Blindmaus
zajčja miš (velika činčila) Hasenmaus
bela miš weiße Maus
loviti miši mačka: mausen, auf Mäusefang sein
lovljenje miši das Mausen
škoda zaradi miši der Mäusefraß
strup za miši das Mäusegift
figurativno moker kot miš [quitschnaß] quitschnass, [quietschnaß] quietschnass, [pitschnaß] pitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus
ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch
reven kot cerkvena miš blutarm, arm wie eine Kirchenmaus
vidiš bele miši du siehst Gespenster
slepe miši die Blindekuh
igrati se slepe miši Blindekuh spielen
če mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
| ➞ → miš vrečarica, morska miš

mȉš mȉša m, mn. mìševi zool. miš: poljski, šumski miš; slijepi, slepi miš zool. netopir; go kao crkveni miš reven kot cerkvena miš; igrati se slijepog miša igrati se slepe miši; mokar kao miš; tresla se gora, rodio se miš

míš zoologija mouse, pl mice

poljska míš field mouse
gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
vodna míš shrew mouse
slepe míši (igra) blind man's buff
ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
bil je moker kot míš he was soaked to the skin
reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
igrati se slepe míši to play blind man's buff
loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse

míška (-e) f

1. dem. od miš topolino:
pren. gledati kot miška iz moke avere gli occhi assonnati
igrati se kot mačka z miško giocare come il gatto col topo

2. pren. (otrok) topolino

3. ragazza carina, un amore di ragazza

4. miške gastr. frittelle

5. inform. mouse

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

moudre* [mudrə] verbe transitif mleti; (= moudre de coups) figuré, familier premlatiti, pretepsti

moudre du blé, du café mleti žito, kavo
acheter du café tout moulu kupiti mleto kavo
moudre un air igrati melodijo na lajno, lajnati

mouse¹ [maus] samostalnik (množina mice)
miš
sleng podpluto oko
figurativno strahopetec
tehnično vrv na poteg z utežjo

field mouse poljska miš
as poor as a church mouse reven kakor cerkvena miš
as silent as a mouse tih kakor miška
to play like a cat with a mouse igrati se kakor mačka z mišjo

moveō -ēre, mōvī, mōtum (prim. skr. mīvati rine, potiska, giblje, premika, gr. ἀ-μεύομαι prihajam naprej, prekašam)

A. (na istem mestu)

I. v pravem pomenu

1. ganiti (gibati), kreniti (kretati), premakniti (premikati), tresti, stresti (stresati), potresti (potresa(va)ti), pretres(a)ti: caelum Ci., facem O., urnam V., fila sonantia ali nervos O. strune ubirati, citharam O. na citre brenkati, tympana O. biti (igrati) na bobnice (pavke), terram, mare, sidera, oras O. stres(a)ti, humum saltu O. razrvati, zmešati, agros, tellurem V. razriti, preora(va)ti, obdel(ov)ati; preg.: m. omnes terras, omnia maria Ci. ep. nebo in zemljo (z)mešati, spraviti v gibanje; poseb. kot voj. t.t. arma movere (gr. τὰ ὅπλα κινεῖν) za orožje (z)grabiti, prije(ma)ti: V., L.; metaf.: m. arma adversus aliquem L., m. arma pro aliquo O., m. aliena arma O., neutra arma m. O ne (o)stati na nobeni strani, ostati nevtralen, leo arma movet V. se postavi v bran; o telesu in njegovih delih: m. caput, colla O., labra (v tihi molitvi) O., vocalia ora ad citharam O. peti, ora vana O. žvečiti s praznimi usti, membra Lucr., manūs, nares, oculos Q., cum capite capillos O., crinem per aëra O. vihrati puščati, pennas per auras O. mahati s perutmi, bracchia in herbas O. spustiti v travo, move formicinum gradum Pl., quāque pedem movi (se ganem), manat locus O.; tako tudi: quoquo vestigia movit Tib., m. alieni stomachum Ci. ali bilem Pl., H. povzročiti, da komu zavre kri, žolč = koga razdražiti, razjeziti; pren.: vis aestūs corpora movit L. je prevzela; pass.: atomus gravitate et pondere movetur Ci., moenia mota forent O. bi bilo omajano, mota tremoribus urbs O. pretreseno, motos fluctus componere V. razburkane; med. in refl. gibati se, premikati se, meziti se (= počasi, komaj zaznavno se premikati): glebae coepere moveri O., mons movetur V. se stresa, pontus movetur V. valoví, dentes moventur Cels. se majejo, venae desistunt posse moveri O. biti, utripati, ranae moventur propter aquam Ci. skačejo, hostes moventur L., suo motu moveri Macr. sam od sebe se gibati, se movere impigre L., move te ocius Ter., movere se ad bellum L. pripravljati se na vojno; in tako poseb. moveri ali movere se pantomimično se gibati, pantomimsko plesati: festis moveri diebus H., tres tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., histrio cum paulum se movit extra numerum Ci. kadar v gibanju telesa in obraza le malo prekrši pravilo, moveri Cyclopa (= saltare Cyclopa) H. pantomimično prikazovati Kiklopa; nam. se movere tudi movere corpus ad numeros Sen. ph. ali m. membra ad certos modos Tib.; act. movere = med. ali refl.: terra movet L. se stresa, voluptas movens (= in motu, naspr. voluptas stans v miru, mirujoča, po Epikurovem nauku) Ci., tako tudi: perturbationes sunt moventes affectiones Ci. so menjajoča se (hipna) čustva (afekti) (naspr. manentes affectiones), res moventes (v nasprotju z istim izrazom pod B.) ali subst. moventia -ium, n: Icti. sama od sebe gibajoča se, tj. živa bitja.

2. pretvoriti (pretvarjati), spremeniti (spreminjati): forma mota est O., voltum (gr. acc., po obrazu) sermone movetur V. —

II. metaf.

1. duševno gibati, premikati ali obračati, preudariti (preudarjati), razb(i)rati, premišlj(ev)ati, razmišlj(ev)ati: movere se ad motus fortunae C. (gl. mōtus -ūs), neque se in ullam partem movere C. ali neutram in partem moveri Ci. ne potegniti (vleči) z nobeno stranko, ne odločiti se za nobeno stran, ne nagibati se na nobeno stran, ostati nevtralen, animus Catilinae eadem illa movebat S. je gojil še isto misel, je bil še istih misli, multa movens animo V. (prim. volvō); tudi samo: Iuno multa movens V.

2. (na telo, duh, srce, voljo) delovati, učinkovati, vplivati, vpliv imeti na koga, kaj, moč imeti nad čim: pulchritudo movet oculos Ci., prata movent animum V., si quid tunc moverimus Cels. če tačas dražilno učinkujemo; pass. (ki ga nav. slovenimo z act.): non moveri amicitiae memoriā Ci., iudex suspicione non movetur Ci., exterae nationes nobilitate moventur Ci., populos gratiā movetur Ci., neque specie movetur V., iisdem rebus moveri (= gr. συμπαϑεῖν) Ci. biti dovzeten za iste vtise (vplive), cum animi inaniter moveantur Ci. ko (ob)čutijo navidezen dójem (vtis); z notranjim obj.: nihil horum ora te moverunt Ci., milites earum regionum consuetudine multum moventur C. navada močno vpliva na vojake, nil moveor super imperio V. = ne brigam (menim) se za vrhovno oblast (poveljstvo).; occ.
a) strašiti, prestrašiti, ustrašiti, (pre)plašiti, (raz)buriti, vzburka(va)ti, vznemiriti (vznemirjati), osupniti (osupljati): movebat haec multitudo hostium Alexandrum Iust.; pogosteje v pass.: iustis formidinis causis moveri Cu., movebatur animo et extimescebat Ci., moveri multitudine hostium Iust. ali novitate monstri O., hostium clamore non territus qui possem vestro moveri? Vell., absiste moveri V. nehaj se bati, ne boj se, Venus mota minis V.
b) ganiti, dotakniti (dotikati) se, vznemiriti (vznemirjati), (o)mehčati, (o)mečiti, v srce seči (segati), pretresti (pretresati) komu srce, vzbuditi (vzbujati) komu usmiljenje (sočutje): moverat plebem oratio L., dicta nihil moverunt quemquam L., movebat (sc. eos) patris senectus Cu., m. animos iudicum Q., Manes fletu V., saxa gemitu O., Acheronta movebo V. (o)mehčal, misericordiā moveri C., Roscii morte moveri Ci.
c) navdušiti (navduševati), navdahniti, navdihniti (navdihovati): aliquem thyrso O., quos Bellona saeva movet Lucan.
d) (glede na miselnost) pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati): acute, peracute moveri Ci. (zelo) ostroumno misliti; tako tudi: quasi acutule moveri Aug.
e) (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)srditi: movet feroci iuveni animum comploratio sororis L., praecipue eum movit, quod … Cu., men' moveat cimex Pantilius? H., Dianae non movenda numina H., qui irascitur, motus est Sen. ph. je zblojen.
f) (politično) spraviti (spravljati) v gibanje, premakniti (premikati), (raz)dražiti, razburiti (razburjati), razburka(va)ti, (raz)vne(ma)ti, dvigniti (dvigati), prebuditi (prebujati), vznemiriti (vznemirjati): omnia S., res Fl., rebus motis T. v burnem času, motae rei fama T. o poskusu prevrata, quieta movere magna merces videbatur S., movetur servitium in Siciliā Ci. ali civitas S. ali Thessalia Fl. vstaja, se dviga.

3. (o)majati, (s)premeniti (spreminjati), pretres(a)ti: alicuius sententiam Ci., fidem, fatum O., nihil moventur nuptiae Ter. ostane, kakor je bila (sklenjena), sed ea non muto, non moveo Ci. tega ne drugačim, ne spreminjam, moveri mutarive putas bellum V. da se bliža koncu ali da se drugače obrača, igitur movere et quatere, quidquid usquam aegrum esset, aggrediuntur T., nihil motum ex antiquo L. nobena sprememba starih običajev.

4. premakniti (premikati) koga, nagniti (nagibati), (pri)siliti, nagnati (naganjati) koga k čemu, pripraviti (pripravljati) koga do česa, siliti koga k čemu, da bi kaj storil, kaj storiti, preprič(ev)ati, pregovoriti (pregovarjati): quos pecunia movere non potuit Ci., suis quemque stimulis movere ad bellum L., quem (sc. Eurybiadem) cum minus quam vellet moveret N., Lentulus aeris alicui magnitudine movetur C. (slovenimo z act.), consilio eius motus est N. dal se je pregovoriti njegovemu nasvetu, ubogal je njegov nasvet, motus precibus mulierum Iust.; z inf.: me non moveat per altum ire V.; s conj.: cuius reprehensio me vehementer movet, non solum ut … , verum etiam ut … Ci., eisdem de causis, quominus dimicare vellet, movebatur C.; pt. pf. mōtus 3 pri abl. causae se nav. ne sloveni: irā, amore motus O. iz jeze (v jezi), iz ljubezni; subst. pt. pr. moventia -ium, n nagibi, motivi, gibala: quaedam quasi moventia Ci.

B. (z mesta, od koga)

I. (v pravem pomenu)

1. ganiti, premakniti (premikati), pomakniti (pomikati), umakniti (umikati), odmakniti (odmikati), odpraviti (odpravljati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): lapidem hinc Cod. Th., fundamenta, deum loco Ci., thesaurum loco Icti. izkopati, armenta stabulis V. izgnati, omnia, quae moveri possunt N. = res moventes L. premično imetje, premičnina, diductis aedificia angulis vidimus moveri (da se razmikajo) iterumque componi Sen. ph., neque motis senibus et feminis iuventus sola restitit T.; pren.: move a te moram Pl. nemudoma pojdi na delo, nemudoma se loti dela; refl. in med. ganiti se, premakniti (premikati) se, odpraviti (odpravljati) se, oditi (odhajati), odriniti (odrivati), dvigniti (dvigati) se: neque se quoquam movit ex urbe N., se loco movere non posse C. (o ladjah v brezvetrju), se humo O., se gremio alicuius Cat., se de Cumano Ci., se istinc Ci., se hinc O.; abs.: Aurora se movet ali Aurora movetur O. se dviga; occ.
a) kot medic. t.t. loco, loco suo ali sedibus suis moveri, v stiku tudi samo moveri Cels. (o kosteh) premakniti (premikati) se, izpahniti (izpahovati) se.
b) kot voj. t.t. castra movere „tabor premakniti (premikati)“ = (iz tabora) odriniti, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, dvigniti (dvigati) se, naprej se pomakniti (pomikati): Ci. idr., castra loco non movere L., castra ex eo loco m. C., qui exercitu lustrato cum Arretium versus castra movisset et contra Hannibalem legiones duceret Ci., castra ad Euphratem, ad hostes m. Cu.; tudi movere (refl.) castris, ex stativis L.; tudi samo movere: iniussu movere non audere L., m. Canusio Ci., a Samo L., in Indiam Cu.; od tod med. in refl.: portis in arva moveri V. od vrat odriniti v boj na poljane, extra confinia moveri Gallorum Amm., priusquam Tissaphernes se moveret N. se je mogel ganiti, ibi delectarum cohortium stationem relinquens praecepit iis, ne se ex eo loco ante moverent quam ipse ad eos venisset L. naj se ne ganejo, nusquam te vestigio moveris L. ali nec vestigio quisquam movebatur L. ne ganiti se, ne premakniti se; tako tudi: signa movere L. (metaf. o biku V.) ali signa e castris m. L. = „vojna znamenja premakniti (iz tabora)“ = na boj oditi (odhajati), odriniti, dvigniti (dvigati) se, m. agmen ali copias Babylonem, a Gazā ali exercitum ex hibernis Cu. dvigniti (dvigati) se z vojaškim krdelom, četami, vojsko iz tabora, zimovišča, aciem et castra m. V. dvigniti se z vojsko in taborom.
c) kot relig. t.t. bidental movere H. strelno znamenje premakniti (in s tem oskruniti).
d) movere catulos leaenae H. ugrabiti (ugrabljati).

2. izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi, izpodriniti (izpodrivati), pahniti (pehati) iz česa, s česa, od kod: movebatur civilis discidii specie Ter., mota loco O. pregnana iz domovine, m. aliquem possessione Ci. ali ex agro Ci. ep., moveri possessionibus ac dis penatibus Ci. ali sedibus Ci., loco signiferum C. odstaviti, gregem loco Pl. igralce pregnati z njihovega mesta (z odra), veros heredes Ci. izpodriniti, hostem statu L. ali hostes gradu L. pregnati s položaja, corpus statu Ci. ali ex statu Cels. premakniti s položaja, aliquem senatu S. idr. ali de senatu Ci. ali loco senatorio L. ali ordine senatorio Suet., tudi samo ordine Plin. iun. pahniti (izključiti) iz senata; tako tudi tribu Ci., in inferiorem locum de superiore Ci. potisniti; metaf. odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati) od česa: nemo te de sententiā movere potuit Ci., m. aliquem a vero S. fr.; od tod poznolat. movere aliquem (z)begati, (z)motiti koga: me movet, quod ali quia … Icti.

3. na dan spraviti (spravljati), prinesti (prinašati) odkod, dobaviti (dobavljati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): limum e gurgite O. razri(va)ti, motum ex profundo mare Cu. iz globine vzburkano, do dna razburkano, movere vina (sc. ex apothecā iz kleti) prinesti (prim. testa moveri digna bono die H.), fatorum arcana movebo V. bom spravil na dan = bom razkril, Manes movet (po nekaterih izdajah ciet) V. kliče na dan; occ.
a) nam a Caecilio propinqui minore centesimis nummum movere non possunt Ci. ep. iz Cecilija ne morejo sorodniki iztisniti niti beliča za manj kot 12% (letnih) obresti.
b) kot vrtnarski t.t. (= gr. ὁρμᾶν) gnati, odgnati (odganjati), pognati (poganjati): sarculus corticem movet Col.; nav. refl. se movere ali med. moveri pognati (poganjati): et gemma se et cortex movet Col., de palmite gemma movetur O.
c) kot obr. t.t. prinesti (prinašati): Iovi ferctum Ca.
d) kot medic. t.t. gnati kaj, na kaj, k čemu: sudorem, urinam Cels., alvum Ca., Cels., acria lacrimas movent Cels.; med.: ex ore spumae moventur Cels. pene se cedijo iz ust. —

II. metaf.

1. narediti (delati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati): Cels., Suet., discordias, societatem consilii publici, indignationem L., misericordiam, suspicionem, fletum populo Ci., lacrimas Q., Sen. ph., alicui invidiam, alicui risum Sen. ph., ea potitio et risus hominum et querellas moverat Ci., verbis odia aspera movi H.

2. zače(nja)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se: ab Iove carmina nostra move O. (prim. gr. ἐκ Διὸς ἀρχώμεσϑα), deae, cantūs movete V. zapojte, maius opus moveo V., novos ortus moveri Stat. (o Avrori), ego istaec moveo aut curo? Ter. je moje delo, moja skrb?, m. bellum Ci., L., seditionem Icti.; splošno: ne quid a tergo moveretur L., Cu. da ne bi prišlo do česa, do kakšnega poskusa, ut nihil usquam moveri viderunt L.; refl.: iam undique pugna se moverat Cu. se je bila začela; occ. sprožiti (sprožati), pognati, spodbuditi (spodbujati) kaj, da(ja)ti pobudo za kaj, k čemu, nače(nja)ti, omeniti (omenjati), zače(nja)ti govoriti o čem, na dan priti (prihajati) s čim: actionem, consultationem L., quaestionem T., historias H., iocum S. izmisliti si dovtipno besedo; od tod tudi: numen movisse deos traditur L. bogovi so baje dali znamenje, Iuppiter, exemplum veritus, derexit in ipsum fulmina qui nimiae moverat artis opem O. ki je bil pokazal; kot jur. t.t. zače(nja)ti, razpravljati, vršiti, pognati (poganjati), sprožiti (sprožati): controversiam nominis T. (Dial.) ali de verbo Cels., controversiam alicui, accusationem, quaestionem, litem, … Icti.

music [mjú:zik] samostalnik
glasba; glasbeni komad, skladba; note; muzikalije
figurativno blagoglasje, petje

to face the music v oči gledati, junaško prenašati težave ali kazen
to set to music uglasbiti
to play without music igrati brez not
the music of birds ptičje petje
rough music mačja godba

musica f

1. glasba, muzika:
musica polifonica, dodecafonica polifonična, dodekafonična glasba
musica sacra cerkvena glasba

2. glasbeno delo, muzika:
scrivere, ascoltare, eseguire una musica napisati, poslušati, izvajati glasbeno delo
far musica muzicirati; igrati, peti
mettere in musica uglasbiti
carta da musica notni papir

3. godba

4. pren. muzika, melodičnost, blagoglasnost; slabš. mačja muzika

5. ekst. pesem, lajna:
sempre la stessa musica vedno ista lajna

6. muzika, stvar, zadeva:
questa è un'altra musica to pa je druga muzika

musique [müzik] féminin glasba, muzika; godba; muzikalije, note; typographie poskusni odtis z mnogimi korekturami

musique de chambre, d'église, de danse, de jazz, d'orchestre, de film komorna, cerkvena, plesna, jazzovska, orkestralna, filmska glasba
musique militaire, de marche vojaška godba, vojaški (godbeni) marš
musique enragée de chiens et de chats mačja muzika
musique enregistrée gramofonske plošče, magnetofonski glasbeni posnetki
musique légère, à programme, vocale, instrumentale lahka, programska, vokalna, instrumentalna glasba
musique du régiment polkovna godba
musique scénique spremljevalna glasba
boite féminin de musique glasbena skrinjica
chef masculin de musique koncertni mojster; vodja godbe
instrument masculin de musique glasbilo
cahier masculin, papier masculin de musique notni zvezek, papir
magasin masculin de musique trgovina z muzikalijami
changer de musique (figuré) govoriti o čem drugem, spremeniti svoje ponašanje
connaître la musique (populaire) spoznati se, biti vešč
c'est toufours la même musique to je vedno ista pesem, ista stvar
faire de la musique muzicirati
jouer de mémoire, sans musique igrati po spominu, brez not
lire la musique brati note
mettre en musique uglasbiti, skomponirati
c'est autre musique (familier) to je nekaj drugega
il est réglé comme un papier de musique pri njem gre vse natančno (po predvidenem redu), on ima (rad) red

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad