Franja

Zadetki iskanja

  • seč samostalnik
    (telesna tekočina) ▸ vizelet, húgy
    izločanje seča ▸ vizelet kiválasztása
    uhajanje sečakontrastivno zanimivo vizelettartási probléma
    odvajanje seča ▸ vizelet ürítése
    zadrževanje seča ▸ vizelet visszatartása
    zastajanje seča ▸ vizelet pangása, vizeletelakadás
    curek seča ▸ vizeletsugár
    moten seč ▸ zavaros vizelet
    krvav seč ▸ véres vizelet
    odvajati seč ▸ vizeletet kiürít
    izločati seč ▸ vizeletet kiválaszt
    preiskava seča ▸ vizeletvizsgálat
    beljakovine v seču ▸ fehérjék a vizeletben
    kri v seču ▸ vér a vizeletben
    Neuporabne snovi se s sečem izločijo. ▸ A nem hasznosítható anyagok a vizelettel kiürülnek.
    Kadar je seč krvav, moramo k zdravniku. ▸ Ha véres a vizeletünk, el kell mennünk az orvoshoz.
  • sekíra (-e) f scure, accetta; ascia; (rabljeva) mannaia:
    list, toporišče sekire il taglio, il manico della scure
    sekira se je skrhala la scure si è spuntata
    nabrusiti sekiro affilare la scure
    dvoročna sekira mannaia
    mesarska sekira scure da macellaio
    tesarska sekira ascia da carpentiere
    pren. sekira mu je padla v med ha avuto un colpo di fortuna
    pren. izkopati, zakopati bojno sekiro disseppellire, seppellire la scure di guerra
  • sèm adv.

    1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
    poglej, pridi sem guarda, vieni qua

    2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
    sem gor quassù
    sem dol quaggiù
    pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua

    3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
    denar sem! qua i soldi!
    natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere

    4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
    že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute

    5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
    nihati sem in tja dondolarsi qua e là
    pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
    časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
    med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)

    6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
    vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
    pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
    tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • sestáva (-e) f

    1. composizione, il comporre; stesura:
    sestava plana stesura del progetto

    2. composizione; struttura:
    kemična sestava krvi la composizione chimica del sangue
    starostna sestava prebivalstva struttura della popolazione per età

    3. voj. formazione, unità:
    motorizirane, rezervne sestave formazioni motorizzate, di riserva

    4. šport. formazione:
    moštvo je nastopilo v popolni sestavi la squadra ha giocato al completo

    5. ambito, organico
  • siesta samostalnik
    (počitek po kosilu) ▸ szieszta
    popoldanska siesta ▸ délutáni szieszta
    čas sieste ▸ szieszta ideje
    privoščiti si siesto ▸ sziesztázik
    Če štopate po državah, kot sta Italija in Španija, pazite na popoldanski počitek ali siesto, ki lahko traja od enih do petih popoldne. ▸ Ha az Olaszországhoz vagy Spanyolországhoz hasonló országokban stoppoltok, figyeljetek oda a délutáni pihenő, azaz a szieszta idejére, amely délután egytől ötig eltarthat.
  • simbóličen (-čna -o) adj.

    1. simbolico, dei simboli, emblematico:
    rožmarin ima simboličen pomen il rosmarino ha un significato di simbolo

    2. pren. (zelo majhen) simbolico:
    simbolična cena prezzo simbolico
  • simbolizíran (-a -o) adj. simboleggiato, prefigurato, raffigurato:
    slovenska nacionalna ideja je simbolizrana v Triglavu l'idea nazionale slovena è simboleggiata, ha il suo simbolo nel Triglav (Tricorno)
  • sitnariti glagol
    1. (nergati) ▸ akadékoskodik, gáncsoskodik
    kar naprej sitnariti ▸ állandóan akadékoskodik
    Najbolj bo trpel vaš partner, saj boste kar naprej nekaj sitnarili in mu očitali. ▸ A leginkább a partnere fogja megsínyleni, hiszen maga állandóan akadékoskodik vele és szemrehányásokat tesz neki.
    Namesto da doma sitnarite in ne veste, kam bi sami s sabo, se odpravite v družbo. ▸ Ahelyett, hogy otthon akadékoskodna, és nem tudja mit kezdjen magával, inkább menjen a társaságba.
    Videti je, da se dolgočasi in zato sitnari. ▸ Úgy tűnik, hogy unatkozik, és ezért gáncsoskodik.

    2. (zahtevati; gnjaviti) ▸ nyaggat, kötözködik, kötekedik
    sitnariti z vprašanji ▸ kérdésekkel nyaggat
    nenehno sitnariti s čim ▸ folyton nyaggat valamivel
    Ne vem, kaj bi bilo z mojim sinom, če ne bi vztrajno sitnarila, da dobi zaščitno zdravilo. ▸ Nem tudom, mi lenne a fiammal, ha nem kötözködtem volna folyamatosan, hogy megkapja a gyógykészítményt.
    Sopomenke: dlakocepiti
  • skála1 (-e) f

    1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
    pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
    od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
    previsna skala roccia a strapiombo

    2. pren. roccia;
    skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
    načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
    jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi
  • skeléti (-ím) imperf. bruciare, dolere; pren. cuocere:
    neuspeh ga je skelel v dno duše l'insuccesso gli bruciava nel profondo dell'animo
    vest ga skeli ha rimorsi di coscienza
  • skepticizem samostalnik
    1. (dvom) ▸ szkepticizmus
    sprejet s skepticizmom ▸ szkepticizmussal fogad
    zdravi skepticizem ▸ egészséges szkepticizmus
    kanček skepticizma ▸ némi szkepticizmus
    zdrava mera skepticizma ▸ egészséges mértékű szepticizmus
    Najboljša obramba je zdrava mera skepticizma, kadar koli prejmete elektronsko sporočilo, ki trdi, da prihaja od katere izmed spletnih trgovin ali finančnih institucij. ▸ A legjobb védekezés az egészséges mértékű szkepticizmus, ha olyan e-mail érkezik, amelyben az szerepel, hogy a feladója valamely webshop vagy pénzügyi intézet.

    2. filozofija (skepsa) ▸ szkepticizmus
    spoznavni skepticizem ▸ ismeretelméleti szkepticizmus
  • skísati (-am)

    A) perf.

    1. inacidire

    2. agr. insilare

    B) skísati se (-am se) perf. refl.

    1. inacidirsi, inacetire; incerconire (vino)

    2. agr. disabilitarsi; pren.
    možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala il cervello gli si è rammollito
    obraz se mu je skisal ha messo il broncio, si è immusonito
    vreme se je skisalo il tempo si è guastato
  • sklàd (skláda) m

    1. (debelejša plast kamenin) banco, strato:
    sklad premoga banco di carbon fossile

    2. ekst. monte, catasta, pila:
    sklad knjig una catasta di libri

    3. ekon. fondo, cassa; monte; fondazione:
    cilj sklada je štipendiranje sposobnih dijakov la fondazione ha per scopo l'assegnazione di borse di studio agli studenti meritevoli
    nagradni sklad monte premi
    poslovni sklad fondo di esercizio
    plačni sklad fondo salari
    dopolnilni sklad cassa integrazione
    ekst. investicijski sklad fondo di investimento
    Mednarodni monetarni sklad Fondo Monetario Internazionale (FMI)

    4.
    biti v skladu accordarsi
    ne biti v skladu contrastare, stonare
    spraviti v sklad (uskladiti) coordinare
  • skòk (skóka) m

    1. salto; balzo:
    skok z mesta, z naletom salto a piè pari, con rincorsa
    skok naprej, vstran salto avanti, scarto
    v skoku ujeti žogo prendere la palla al balzo (tudi pren.)
    iti na kratek skok k sosedu fare un salto dal vicino

    2. (nenadno povečanje, padanje) balzo, sbalzo; salto:
    skoki cen gli sbalzi dei prezzi
    reka ima tu precejšen skok il fiume ha qui una forte pendenza
    pren. skoki čez plot scappatelle, avventure
    šport. smrtni skok salto mortale
    smučarski skok salto con gli sci
    skok čez konja salto della cavallina
    skok v daljino, višino salto in lungo, in alto
    skok s palico salto con l'asta
    skok v vodo tuffo
    skoki v vodo (tekmovalna panoga) tuffistica
    um. pasji skok ornamento a spirale
  • skonto samostalnik
    1. finance (pri vnaprejšnjem plačilu) ▸ skontó
    Večino plačil kooperanti vršijo dokaj hitro, če pa obrtnik prizna še skonto, je plačilo uvedeno že prej. ▸ A legtöbb kifizetést az ügyfelek viszonylag gyorsan teljesítik, de ha az iparos skontót is ad, a kifizetés még hamarabb megtörténik.

    2. neformalno (popust) ▸ árengedmény, kedvezmény
    Če prideta vsaj 2, imata oba 30% skonto na ceno. ▸ Ha legalább ketten jönnek, mindketten 30 százalékos árengedményben részesülnek.
    Zbere se masa ljudi in dobijo skonto pri nakupu blaga in storitev. ▸ Összegyűlik egy csapat ember, akik az áruk és a szolgáltatások megvásárlásakor kedvezményben részesülnek.
  • skŕb (-í) f

    1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
    biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
    skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
    delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
    odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

    2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
    ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
    učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
    inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
    šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
    PREGOVORI:
    majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi
  • skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
    biti, tičati skupaj stare assieme
    delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
    knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
    vsi skupaj tutti insieme
    štirje skupaj in quattro
    dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
    pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
    naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
    pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
    pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
    pren. hoditi skupaj amoreggiare
    pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
    to mi ne gre skupaj non posso capirlo
    pog. trčiti skupaj imbattersi
    pog. pasti, zlesti skupaj svenire
    pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
    spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
    spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
    spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
    ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
    lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
    pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate
  • skúšnja ensayo m ; examen m ; prueba f ; práctica f ; experiencia f

    pismena (ustna) skušenost examen m escrito (oral)
    (gledališka) glavna (generalna) skušnja ensayo general
    pasti pri skušnji suspender (ali ser suspendido) en un examen
    napraviti (izdelati, prestati) skušnjo aprobar un examen
    skušnja nas uči, da ... la experiencia nos enseña que...
    s tem aparatom imamo slabe skušnje este aparato ha dado malos resultados
  • slabič samostalnik
    1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhány
    strahopeten slabič ▸ gyáva puhány
    neodločen slabič ▸ döntésképtelen puhány
    imeti koga za slabiča ▸ puhánynak tart valakit
    Če je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
    Sopomenke: mevža

    2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
    Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok.