Franja

chapeau [šapo] masculin klobuk; technique pokrov; (krušna) skorja; kratek odstavek, ki uvaja kak članek

chapeau bas! klobuk dol! (v spoštovanju)
brosse féminin, carton masculin à chapeau krtača, škatla za klobuk
chapeau d'homme, de femme moški, ženski klobuk
chapeau de feutre, de paille, haut de forme mehak klobuk, slamnik, cilinder
chapeau chinois glasbilo, sestavljeno iz bakrenega klobuka s kraguljčki
chapeau melon trd klobuk, polcilinder
coup masculin de chapeau pozdrav z odkritjem klobuka; komu izkazano spoštovanje
(populaire) en baver des ronds de chapeau zelo se čuditi, zelo občudovati
donner un coup de chapeau à quelqu'un odkriti se komu
enfoncer son chapeau potisniti si klobuk globoko v čelo
mettre son chapeau pokriti se
gorder, enlever (ali: ôter) son chapeau obdržati klobuk na glavi, sneti z glave klobuk
mettre son chapeau de travers (figuré) postrani si dati klobuk na glavo
parler, saluer chapeau bas govoriti, pozdraviti z veliko spoštljivostjo, s klobukom v roki
recevoir le chapeau postati kardinal (o škofu)
tirer son chapeau à quelqu'un odkriti se komu, priznati mu zasluge
travailler du chapeau (familier) biti nor

charlar blebetati; kramljati

charlar por los codos mnogo govoriti, blebetati

chiacchiera f

1. (zlasti pl.) klepet, klepetanje, kramljanje:
fare due, quattro chiacchiere pren. pog. malo poklepetati, govoriti o tem in onem
a chiacchiere z besedami
poche chiacchiere! basta con le chiacchiere! dovolj besedi!

2. (zlasti pl.) govorice, babje čenče:
è tutta una chiacchiera! to ni res!

3. zgovornost, namazan jezik:
ha molta chiacchiera jezik mu teče kot namazan

chiamare

A) v. tr. (pres. chiamo)

1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo

2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)

3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča

4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede

B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!

chiaro

A) agg.

1. jasen, svetel:
tempo chiaro jasno vreme

2. bled (barva):
blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč

3. bister, čist:
acqua chiara bistra voda

4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
un no chiaro e tondo odločen ne
essere chiaro biti jasen
cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem

5. knjižno znamenit, odličen:
uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru

B) m

1. jasnina, svetloba:
chiaro di luna mesečeva svetloba
con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
chiaro d'uovo pog. beljak
mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem

2. svetla barva; svetla obleka:
vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti

C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo

chicchera f skodelica:
parlare in chicchera pren. šalj. afektirano, prisiljeno govoriti
mettersi in chicchere e piattini pren. skrbno se obleči, nališpati

chiffon [šifɔ̃] masculin krpa, cunja; (= chiffon de papier) kos umazanega in zmečkanega papirja; (péjoratif)

chiffon de papier (figuré) pogodba brez vrednosti, krpa papirja
chiffon à poussière krpa za brisanje prahu
parler chiffons, s'occuper de chiffons (familier) govoriti o modi, ukvarjati se z modo, z ženskimi oblekami

chiōdo m

1. žebelj:
essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti

2. alpin. klin

3.
chiodo di garofano nageljnova žbica

4. med. zbodljaj, ostra bolečina

5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje

6. pren. pog. dolg, kreda:
comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
piantare un chiodo zadolžiti se
levare un chiodo izplačati dolg
PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija

chose [šoz] féminin

1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

2.

un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
autre chose nekaj drugega
avant toute chose predvsem, zlasti
de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
chaque chose en son temps vse ob svojem času
par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
maintes choses marsikaj
la même chose ista stvar, isto
pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
quelque chose nekaj
quelque chose comme približno, okoli
quelque chose que kar koli
choses communes skupno imetje
chose infaisable nemogoča stvar
chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
de prix dragocenost
chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
leçon féminin de choses nazorni pouk
M. Chose gospod Ta in ta
un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
aller au fond des choses iti stvarem do dna
appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
se croire quelque chose imeti se za pomembnega
dire le mot et la chose odkrito povedati
dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
c'est chose faite stvar je opravljena
voilà où en sont les choses tako stoje stvari
les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni

ciancia f (pl. -ce) čenča, prazna marnja:
dire, raccontare ciance čenčati, česnati
dar ciance govoriti tjavendan
uscire in ciance pren. knjižno ponesrečiti se, spodleteti

cifra f

1. številka, število

2. vsota:
cifra astronomica astronomska vsota
cifra tonda okroglo število
sborsare una bella cifra plačati lepe denarce

3. monogram

4. šifra:
parlare in cifra pren. nerazumljivo govoriti

5. pren. značilnost, posebnost

cijèditi cȉjedīm (ijek.), céditi cêdīm (ek.)
I.
1. cediti, precejati: cijediti sir, mlijeko, med
2. iztiskati, izžemati: cijediti sok iz limuna; cijediti ulje, zeitin
3. izmozgavati: cijediti koga
4. izcejati: crne smreke cijede iz rana žutu smolu
5. cijediti kroz zube počasi, narejeno govoriti; cijediti suze pretakati solze
II. cijediti se cediti se: riječi mu se cijede iz usta kao med; cijediti se od zadovoljstva

cincischiare v. tr. (pres. cincischio)

1. (tagliuzzare) narobe razrezati
cincischiare le parole pren. nejasno, s težavo govoriti, besede požirati

2. zmečkati

3. pren. mečkati, onegaviti, delati brez volje

clair, e [klɛr] adjectif jasen, svetel; razločen, razumljiv; redek; bister, prozoren (tekočina); figuré veder, miren; masculin svit, svetlost, jasnina; redčina

argent masculin clair gotovina
eau féminin claire bistra voda
cheveux masculin pluriel clairs redki lasje
dépêche féminin en clair nešifrirana brzojavka
clair masculin de (la) lune mesečina
sauce féminin trop claire preredka omaka
clair et net odkrito, brez ovinkov, naravnost, commerce netto
le plus clair največji, najvažnejši del
clair comme de l'eau de source, comme le jour (figuré) jasen ko beli dan
ne faire que de l'eau claire (figuré) prazno slamo mlatiti
mettre sabre au clair izvleči sabljo
parler clair z visokim glasom, figuré razločno govoriti
raccommoder les clairs d'un bas zakrpati obrabljena, obdrgnjena mesta v nogavici
semer clair redko sejati
tirer au clair (pre)čistiti (tekočino)
tirer une affaire au clair razjasniti zadevo
voir clair jasno, razločno videti, razumeti
j'y vois clair se mi (že) svita
il fait clair svetlo je, svetel dan je

claro svetel, jasen, veder; bister, čist; redek; razumljiv, razločen; bistroumen

azul claro svetlo moder
noche clara mesečna noč
más claro que el sol jasen ko beli dan
por lo claro razločno, jasno; naravnost, brez ovinkov
a la clara, a las claras razločno, jasno; brez prikrivanja
hacer cuentas claras račune v red spraviti; zadevo razčistiti
mientras más amigos, más claros z najboljšimi prijatelji je treba govoriti najbolj odkritosrčno
claro está naravno, seveda; pač; sicer
¡claro (está)! seveda, naravno

claro jasno, razločno

hablar claro jasno govoriti
sembrar claro redko sejati
¡claro! seveda! naravno!

clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).

coarticulō -āre kaj gibčno narediti: ora mutorum Arn. narediti, da morejo razločno govoriti.

codo moški spol komolec; ogel, kot; vatel

codo de ribera vatel (574 mm)
del codo a la mano majhne postave
alzar (ali empinar) el codo vdati se pijači, popivati
dar con el codo suniti s komolcem
dar el (ali del) codo alg. komu hrbet obrniti
con los codos sobre la mesa oprt na komolce; neodločen
estar metido hasta los codos (en) do vratu tičati (v)
hablar (charlar) por los codos mnogo govoriti, blebetati
mentir por los codos nesramno lagati
ponerse (echarse) de codos na komolce se opreti
roerse (ali comerse) las codos de hambre hudo lakoto trpeti, stradati

coepiō -ere, coepī, coeptum (cum in *apiō -ere [gl. to geslo], od tod pf. tudi coēpi: Lucr.; coepio torej „poprijemam se česa“) priče(naj)ti, zače(nja)ti. Sedanjiške obl. le predklas.: neque ego pugnas neque ego litīs coepio Pl., lubido extemplo coepere est convivium Pl., alium quaestum coepiat Pl., non... prius..., quam ille quidquam coeperet Ter., coepiam seditiosa verba loqui Ca. ap. P. F., mane coepiam Caecil. ap. Non. V klas. dobi le pf. act. in pf. pass. in iz njiju izpeljane oblike: coepī coepisse, coeptus sum (od L. tudi pt. fut. coeptūrus), pričel sem, začel sem (sedanjiške oblike se nadomeščajo večinoma z glag. incipiō -ere).

1. intr.: perge, quo coepisti Ci., ut magis paeniteret coepisse, quam liceret desistere Ci., dimidium facti, qui coepit, habet H., coepisti melius, quam desinis O., Livius hexametri exordio coepit Q.; poseb. o začetku govora: Ph., tum... ita coepit L., Ilioneus placido sic pectore coepit V., ad hunc modum coepit T.; pren. (ob neživih subj.) pričel sem, začel sem, nastal sem ipd.: neve inde navis inchoandae exordium coepisset Enn. ap. Corn., sic odium coepit glandis Lucr., ubi silentium coepit S. je nastal molk, cum primum deditio coepit S., ubi dies coepit S. je napočil, simul et cetera equestris pugna coepit L., cum ver coepit Sen. ph., quando coepisset febris Cels., vere coepturo Plin., quando coeperit haec ars Q., quoniam coepit Graecorum mentio Iuv.; z naznačenim izhodiščem: quibus, uti mihi, ex virtute nobilitas coepit S., nos rite coepturi ab Homero videmur Q., a quo iurgium coepit Q., a Tib. Graccho seditiones graves coepere T. so nastali, proditio coepit e domo Scaevini T.; unde ea coeperint Cels.; s cum: pictura aut statuaria, quarum utraque cum Phidia coepit Plin.

2. trans. z acc.: Ter., Suet., id, quod coepi Pl., illud, quod coepimus, videamus Ci., coepit cum talia vates V., Romanos... coepturos bellum L., iter, quod coeperant Cu., obsidium coepit per praesidia T., huiusmodi orationem coepit T. je pričel takole govoriti. Nav. (in klas. skoraj le) z inf. act.: milites domum obsidere coeperunt Ci., cum ver esse coeperat Ci., ut coepi dicere Ci. ali samo ut coepi Ci. ep. kakor rečeno, tako tudi: ut coeperam dicere ali ut dicere coeperam Petr., Aug., Fulg., toda: dicere coepi Ci. pričel sem govoriti; coepi velle z inf. Ci. ep. in pozni pisci = zaželel sem, zahotelo se mi je, naspr.: coepit nolle, quae pepigerat Ap.; redko z inf. pass.: Corn., Mel., si quae rapinae fieri coeperunt Ci., paupertas probro haberi coepit S. je začela veljati za sramoto, urbanus coepit haberi L., amphora coepit institui H., si coepisset audiri Cu. Sicer stoji pri pasivnem inf. večinoma coeptus sum: lapides iaci coepti sunt C., vasa conici coepta sunt N., desiderari coepta est Epaminondae diligentia N. pričela se je pogrešati, postquam apud Cadmeam cum Lacedaemoniis pugnari coeptum est N. ko se je... začel boj, abici arma ac dedi hostes coepti L. Sicer pa je pass. obl. (brez inf.) redka: coeptum per eos, qui agi volebant, desitum est per hunc, qui decessit Ci., ita cum Syphace Romanis (grški dat.) coepta amicitia est L. — Pt. pf. coeptus 3 kot adj. pričet, začet: Sen. tr., bellum coeptum et patratum S., c. carmen, bellum, c. turres V., opus coeptum perficere O., simulque coeptus dies T., coeptā luce, hieme (absolutni abl.) T., horti a Lucullo coepti T. zasajeni od Lukula, limes a Tiberio coeptus T. Od tod subst. coeptum -ī, n početje, podjetje, pričeto delo: coeptum pertexere Lucr., coepta maturare, impedire L., di, coeptis... adspirate meis O.; kot prvotna glagolska obl. tudi v zvezi z adv.: bene coeptum L., bene coepta Vell., temere coepta L.; potem z adj.: coepto audaci deesse L., audacibus adnue coeptis V., coeptis immanibus effera Dido V.