Franja

voir* [vwar] verbe transitif videti; imeti razgled (sur na), paziti (à na), skrbeti (à za); brigati se (à za); zagledati, opaziti; ugotoviti; obiskati, sprejeti (obisk)

se voir videti se, sestajati se, obiskovati se
voir à l'œil nu videti z golim očesom
voir de ses propres yeux videti na lastne oči
peut-on voir M. X.? bi lahko govoril z g. X.?
aller, venir voir quelqu'un iti, priti koga obiskat
j'ai été le voir obiskal sem ga; bil sem pri njem
voir le médecin iti k zdravniku
voir beaucoup de monde obiskovati mnogo ljudi, delati mnogo obiskov
faire voir pokazati
se faire voir pokazati se
se faire bien voir priljubiti se
en faire voir à quelqu'un (de toutes les couleurs) grdó jo komu zagosti, komu hude skrbi povzročati, slabo ravnati s kom, mučiti koga
laisser voir dati videti; ne prikrivati
je ne peux pas le voir (en peinture) (familier) (še naslikanega) ne morem videti, ne trpim ga, zoprn mi je
j'y vois clair že vem, pri čem sem (kako je s stvarjo)
vous n'avez rien à y voir to vas nič ne briga
n'y voir que du feu niti besede ne razumeti
n'y voir goutte nič ne videti
c'est à voir to je treba premisliti
voir tout en beau videti vse rožnato
je ne le vois pas du tout en médecin ne morem si ga predstavljati kot zdravnika
voir le jour zagledati luč sveta
ne pas voir plus loin que le bout de son nez (figuré) ne videti ped pred nosom
voir la mort de près zreti smrti v obraz
voir en rose skozi rožnata očala gledati
voir les choses en noir biti pesimist
ne rien voir que par le trou d'une bouteille (figuré) biti zelo zabit, butast
voir venir (figuré) (samo) čakati; premisliti si kaj; spregledati (quelqu'un koga)
je vous vois venir že vidim, kaj nameravate
voyons! no, no! torej! nehaj že s tem! nobenih neumnosti!
voyons les venir počakajmo, kaj (še) bo
j'en ai vu bien d'autres sem še kaj drugega doživel
on aura tout vu to je že višek! še to!
c'est tout vu to je enkrat za vselej opravljeno
cela n'a rien à y voir (à voir avec cette affaire) to s tem nima nobenega opravka
cela se voit tous les jours to ni nič posebnega (novega)
cela ne s'est jamais vu kaj takega pa še ne
voir de loin (figuré) predvidevati
ne point se voir slabo se razumeti (med seboj)
verra qui vivra bomo videli

vol [ou̯] moški spol (-a …) der Ochse; psovka: der Hornochs(e), das Rindvieh
par volov das Ochsengespann
figurativno gledati kot zaboden vol Augen machen wie ein gestochenes Kalb

vòl ox, pl oxen; bullock; (psovka) VB žargon twerp

jarem volov a yoke of oxen
vprega vòlov a team of oxen
mlad vòl steer
pitani vòli pl beeves pl
biti močan kot vòl to be as strong as an ox
gledati kot zaboden vòl to stare like a stuck pig

vótel (-tla -o) adj.

1. cavo, vuoto, incavato:
rastlina z votlim steblom pianta con fusto cavo

2. profondo, cavernoso:
votel glas voce cavernosa

3. pren. vuoto vacuo

4. pren. infondato, indeterminato:
votel strah una paura infondata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gledati z votlimi očmi guardare con occhi vuoti
votle mere misure di capacità
bot. votli petelinček coridale (Corydalis cava)
grad. votli tlakovec tavella
votli zidak forato; pignatta
votlo steklo vetro soffiato
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni la paura è fatta di niente

vrat|a¹ srednji spol množina

1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
… na vratih Tür-
(gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
odpiralnik vrat der Türöffner

2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
figurativno nebeška vrata Himmelspforte
vrata pekla Pforte zur Hölle

3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor

4. pomorstvo der Einstieg
krmna vrata Heckpforte
premčeva vrata Bugtor
dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
(na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)

5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag

6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle

7.
odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
zaprta vrat eine verschlossene Tür
ledeniška vrat geografija das Gletschertor
logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
|
pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

do vrat bis zur Tür
do vrha vrat stoji voda: türhoch

med vrati zwischen Tür und Angel

na vrata an die Tür
potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen

na vratih an der Tür
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen

od vrat von der Tür
od vrat (naprej) von der Tür an
od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)

pod vrati unter der Tür (durch)
špranja pod vrati die Türritze

pred vrata vor die Tür
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen

pred vrati vor der Tür
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen

skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen

z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
(tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
za vrati hinter der Tür
za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung

vráta (vrát) n pl.

1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
grad. smučna vrata porta scorrevole
požarna vrata porta di sicurezza
vrata za služinčad porta di servizio
trkati na vrata bussare alla porta
loputati z vrati sbattere la porta

2. šport. porta:
braniti vrata difendere la porta, la rete
brcniti žogo v vrata tirare in porta

3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta

4. pren. porta, accesso:
geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia

5. pren.
odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno

vȑcati -ām
I.
1. pršeti: varnice vrcaju na sve strane
2. brizgati, vreti: krv mu vrca iz rane
3. vreti: suze joj vrcaju iz očiju
4. vrcati očima svetlo gledati; Andrija je vrcao očima
5. točiti: vrcati med
II. vrcati se živahno, nemirno se premikati, migati: ribice se vrcaju

vsák (-a -o)

A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte

vsèlej adv. sempre; ogniqualvolta:
če ga je kaj hudo ujezilo, se ga je vselej napil ogniqualvolta qualcosa lo faceva arrabbiare, lui si ubriacava
zlato je bilo vselej drago l'oro è sempre stato caro
mnoge živali so zginile za vselej molti animali, molte specie animali sono sparite per sempre
evf. izdihniti za vselej morire
gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come date per scontate

všéčnost (-i) f

1. bellezza, fascino, attrattiva:
zavedala se je svoje všečnosti era cosciente del proprio fascino, di essere attraente

2. piacevolezza

3. soddisfazione, piacere, gradimento; gusto:
gledati kaj z všečnostjo guardare qcs. con piacere
podoba novih hiš je odvisna od všečnosti stanovalcev la fisionomia delle nuove case dipende dal gusto degli inquilini

vultus (starejše voltus) -ūs, m (prim. got. wulþus veličastvo, veličastje)

1. izraz obličja, obrazne črte, obrazne poteze, obraz, obličje, lice, pogled (oči): Stat., Q., Plin., Ap. idr., ex vultu cuiusdam ephori … insidias sibi fieri intellexit N., vultus … totus, qui sermo quidam tacitus mentis est Ci., imago animi voltus indices oculi Ci., ex vultu candidatorum coniecturam faciant quantum quisque animi et facultatis habere videatur Ci., animus eius vultu, flagitia parietibus tegebantur Ci., dolorem vultu tegere Ci., spem voltu simulat V., nihil impetus in vultu; gratia oris supererat T., constantia vultūs Ci., idem semper vultus eademque frons Ci., voltu … pariter atque animo varius S., vultuque a conspectu regis averso Cu., vultus plenus furoris Ci., tristis mihi vultus in ore O., maestus vultus H., vultus hilaris atque laetus Ci., solutus et hilariculus Sen. ph., gaudia prodentem vultum celare H., vultus erat multa et praeclara minantis H., altus vultus H. ponosno preziranje, ponosen prezir, vultus invitus H. zategnjen, spačen obraz, vultus compositus T., Plin. iun. narejen, hlinjen, adductus Suet. v gube nabran, mračen, vultus est illi Iovis Sen. tr., vultum fingere C. hliniti, pretvarjati (se); toda: finxit vultum O. naredila je prijazen obraz; v pl.: Lact., voltūs quoque hominum fingit scelus Ter. potaji, prikrije, skrije, hlini, vultus ficti simulatique Ci. narejen in hlinjen obraz, quo teneam vultus mutantem Protea nodo? H., vultus avertite vestros O. oči, vultus trahere O. ali ducere Mart. kazati neprijazen obraz, biti čemeren, mrko gledati, vultus sumere acerbos O. ali vultus severos induere Mart. zače(nja)ti kazati, (po)kazati neprijazen oz. strog obraz, super omnia vultus accessere boni O. prijazna obraza, blandos offers mihi vultus Tib., vultus mehercule tuos mihi expressit omnīs Ci. ep., nec magis expressi vultus per aënea signa quam per vatis opus mores animique virorum clarorum apparent H.; occ.
a) mračen (strog, jezen, ljut) obraz ali pogled, srdito oko: iustum … virum … non vultus instantis tyranni mente quatit solida H., aufer me vultu terrere H., vultu offensionem coniectaverat T.
b) drzen obraz: videte quo vultu qua confidentia dicant Ci., quo vultu … preces repudiavit! Ci.

2. obraz = lice, obličje: Caelius in Ci. ep., Q. idr., hau tibi voltus mortalis V., largoque umectat flumine voltum V., nec vultum vertit O., bracchia et vultum … laudo H., vultūs forma Lamp.; v pl.: Plin., Mart., tollens ad sidera voltum O., ad vultus versa sororis O., cadit in vultus O., petamque vultus umbra curvis unguibus H.; meton.
a) upodobljen obraz, podoba, portret: Epicuri voltus per cubicula gestant Plin.
b) obraz = podoba, postava, zunanji videz, lice: horum homines nomen, orationem, vultum, incessum amabant Ci.; pren. (o stvareh): unus erat toto naturae vultus in orbe O., vultus capit illa priores O., mene salis (morja) placidi voltum … ignorare iubes? V., non esse unum eloquentiae vultum T., totius domus funebris magis quam regius erat vultus Val. Max.

Opomba: Pl. heterogen. volta (Enn. ap. Non.) ali vulta (Lucr.) -ōrum, n.

vzhòd east, East

sončni vzhòd sunrise
Daljni vzhòd Far East
Srednji vzhòd Middle East
Bližnji vzhòd Near East
na vzhòdu in the east
od vzhòda do zahoda from east to west
proti vzhòdu east, easterly, eastward(s)
biti obrnjen proti vzhòdu, gledati proti vzhòdu to look east
usmerjen proti vzhòdu eastward
od vzhòda, na vzhòd easterly

vzvíšen (-a -o) adj.

1. elevato, alto; eminente:
vzvišen prostor posto elevato

2. superiore:
gledati na stvari z vzvišenim mirom guardare alle cose con calma superiore

3. altero, borioso, presuntuoso:
biti vzvišen do koga mostrarsi presuntuoso, altero verso qcn.

4. sublime, nobile; aulico, curiale; alato:
vzvišen jezik, slog linguaggio, stile aulico, curiale
vzvišene besede parole alate

Wäsche, die, (-, -n) perilo; (Waschvorgang) pranje; Technik separacija; in der Wäsche sein biti v pranju; in die Wäsche geben dati v pranje; figurativ dumm aus der Wäsche gucken neumno gledati; jemandem an die Wäsche gehen/wollen lotiti se koga (fizično), napasti koga

way¹ [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz

way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči

Wert, der, (-/e/s, -e) vrednost (tudi Physik, Technik); Gegenstand mit hohem Wert dragocenost; Philosophie vrednota; ideeller, kultureller usw.: vrednota; reziproker Wert Mathematik obratna vrednost; (großen) Wert legen auf močno gledati na, biti pomemben (er legt Wert auf X X mu je pomemben) ; im Wert steigen/sinken vrednost (česa) narašča/pada; keinen Wert haben biti brez vrednosti

window¹ [wíndou] samostalnik
okno; okenska šipa
trgovina izložba, izložbeno okno; okence pri blagajni
figurativno odprtina

French window steklena vrata
bay window, bow window okno na zaprtem balkonu
blank (ali blind; ali false) window slepo okno
the windows of heaven nebeške zapornice (zatvornice)
dormer window strešno okno
sash window vzdižno okno
in the window v izložbenem oknu, v vitrini
ticket window okence za vozovnice
to break a window razbiti okno
to dress the window dekorirati izložbeno okno
to have all one's goods in the window figurativno biti površen
you make a better door than a window figurativno, ironično nisi prozoren, nisi iz stekla
to put all one's knowledge in the window figurativno bahati se s svojim znanjem
to look out at the window gledati skozi okno

wonder¹ [wʌ́ndə] samostalnik
čudo; nekaj čudovitega, osupljivega; čudežen dogodek, čudežno delo, čudež; (za)čudenje, začudenost

in wonder začuden
for a wonder čudežno; presenetljivo; čudno
a nine-days'wonder kratkotrajna senzacija
(it is) no wonder that... nič čudnega (ni), da...
to be filled with wonder biti ves začuden
he is a wonder of skill on je čudo spretnosti
to work (ali to do) wonders delati čuda (čudeže)
he kept his word, for a wonder za čuda je držal svojo besedo
to look all wonder ves začuden (debelo) gledati
he swore and no wonder zaklel je, in nič čudnega (če je)

zabodèn (-êna -o) adj.

1. pugnalato, accoltellato

2. pren. stupido; sbalordito:
pren. gledati kakor zaboden vol guardare con espressione stupida, meravigliata

zabôden stabbed

zabôden v hrbet stabbed in the back
gledati kot zabôden vol to stare like a stuck pig