Franja

amandmirati glagol
(dopolniti pravni dokument) ▸ függeléket hozzáad
Zakon seveda lahko amandmirajo, vendar to zahteva svoj čas, ki ga terja zakonodajni postopek. ▸ kontrastivno zanimivo A törvényhez természetesen fűzhető kiegészítés, de az időigényes az elhúzódó törvényhozási eljárás miatt.

Amāstris -idis, voc. Amāstri, f (Ἄμαστρις) Amastrida, primorsko mesto v Paflagoniji, imenovano po Amastridi (Amāstris), Oksiartovi hčeri in Lizimahovi ženi, ki ga je ustanovila z združitvijo starega mesta Sesama z mestoma Kitorom (Cytōrus) in Kromno: Cat., Plin., Plin. iun. Od tod adj. Amāstriacus 3 (Ἀμαστριακός) amastridski: orae O. pontsko obrežje; subst. Amāstriānī -ōrum, m (Ἀμαστριανοί) Amastridci, preb. mesta Amastride: Amastrianorum civitas = Amastris Plin. iun.

amaterizem samostalnik
1. (neprofesionalna dejavnost) ▸ amatörizmus
Praktično sem iz popolnega amaterizma prišla v klub, ki je profesionalen na vseh področjih. ▸ Gyakorlatilag a teljes amatörizmusből egy minden téren profi klubba érkeztem.
Prejel naj bi 15 dolarjev plačila, kar je bilo proti vsem pravilom strogega amaterizma. ▸ Állítólag 15 dollár fizetést kapott, ami ellentmondott a szigorú amatörizmus minden szabályának.

2. izraža kritiko (slabo opravljeno delo) ▸ amatörizmus [rosszul végzett munka] ▸ hozzá nem értés
Gre za obrtniški amaterizem prve vrste. ▸ kontrastivno zanimivo Teljesen hozzá nem értő módon elvégzett kisiparosi munkáról van szó.
Sedanja vlada zelo kritizira ta sklep in ga označuje kot popoln amaterizem. ▸ A jelenlegi kormány erősen bírálja ezt a határozatot, és teljes amatörizmusként tünteti fel.

ambarvālis -e (ambi in arvum) ki obhaja polje: hostia Sextus Pompeius ap. Macr., P. F. darilno živinče (za blagoslavljanje polj), ki so ga darovali za poljske pridelke in ga vodili v sprevodu okrog polj, sacrificium Serv. žrtvovanje (ob tej priliki), blagoslavljanje polj. Pl. subst. ambarvālia -ium, n praznik blagoslavljanja polj: Vop.

ambiō -īre -īvī in -iī -ītum (ambi in īre)

1. obiti, obhoditi (obhajati), iti, hoditi okrog česa: ut terram lunae cursus proxime ambiret Ci., curru... ambibat Siculae cautus fundamina terrae O., iubet a civibus urbem ambiri Lucan.; occ. (izogibajoč se) obiti (obhajati): deviis... itineribus ambiens patriam et declinans T.

2. pren.
a) obdajati, obtekati, obkrožati: undique ambientibus ramis Cu., insula, quam amnis Euphrates ambiebat Vell., muros... mare ambiebat Cu., silvas profunda palus ambibat T., porticūs, quīs templum ambiebatur T., densa circumstantium corona... iudicium multiplici circulo ambibat Plin. iun.
b) obda(ja)ti, obrobiti (obrobljati) kaj s čim: plagis silvas O., propriis quaeque domus muris ambiretur T. vsaka hiša naj bi imela krog in krog svoje zidovje, clipei oras ambiit auro V., vallum armis ambire T. z oboroženci obdati; pren.: insidiis quid nunc fallacibus ambit? Val. Fl. omrežuje.

3. (proseč) okrog (mnogih) hoditi, (več oseb) prositi = proseč obiti (obhajati), prositi jih česa, poprositi, zaprositi jih česa; abs.: vicatim ambire Ci. ep.; z acc. personae singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne... S., ambierat Venus superos O., amb. amicos Ter. priliznjeno muzati se okoli prijateljev, amicos per reges Lamp.; z acc. rei (česa): palmam histrionibus Pl.; z ad: ad id, quod agi videbatur, ambientes L. za dosego tega, da bi dosegli to; s finalnim stavkom: Suet.; occ.
a) (o kandidatih za častne službe, ki so hodili od meščana do meščana in ga prosili za glas) prositi za glas, potegovati se za kako častno službo, prositi zanjo, iskati jo, priporočati se (potegovati, poganjati) se zanjo; abs.: virtute ambire oportet, non fautoribus Pl., quod si comitia placet in senatu habere, petamus, ambiamus! Ci., vetustate familiae fretum non valde ambiendum putare Ci., ego ambio, ego periclitor Plin. iun.; z acc. personae: ab eo, qui populum candidatus circumit, ambit Varr.; v pass. z nom. personae: (populus) facit eos (magistratūs), a quibus est maxime ambitus Ci., cives... mandant imperia, magistratūs, ambiuntur, rogantur Ci.; z acc. službe: quasi magistratum sibi ambiverit Pl.
b) obrniti (obračati) se na kakega posameznika, s prošnjo obrniti se nanj, prositi ga, poprositi, zaprositi ga: quo nunc reginam ambire furentem audeat affatu? s kakšnimi prijaznimi besedami bližati se... kraljici, te (Fortunam) pauper ambit sollicita prece ruris colonus H. tebi se bliža z živo prošnjo, ille unus ambiri, coli T. okoli njega edinega se vse gnete, njega edinega vse čisla, conubiis ambire Latinum V. obsipati Latina z ženitnimi ponudbami, prositi za njegovo hčer, exceptis... paucis, qui... ob nobilitatem plurimis nuptiis ambiuntur T. ki jih zaradi njihovega plemstva z vseh strani obsipajo z ženitnimi ponudbami; z ad: ambiendum mihi fuit ad angelos? qua prece? Aug.; s finalnim stavkom: ambite, ut perveniatis ad eam Aug.; z inf.: donec... ambiretur consulatum accipere T., ambissent laudare diem Stat. bi si bili kot čast izprosili. — Od tod adv. pt. pr. ambienter prizadevno, vneto: Sid., Cass.

Opomba: Ambiō je sicer sestavljenka glagola eō, īre; toda klas. se v oblikah ambīs, ambit, ambīmus, ambīre nalično sprega pravilno po 4. konjugaciji: le impf. ambībat je posamič (poleg obl. ambiēbat) pri: L., O., T., Plin. iun., toda le, kadar se rabi glagol v osnovnem pomenu.

Ambivius -iī, m (prim. ambivium razpotje)

1. Ambivij, neki kuhar: Ci., menda tisti M. Ambivius Mark Ambivij, ki je pisal o kuharstvu in ki ga omenja: Col.

2. L. Ambivius Turpiō (-ōnis) Lucij Ambivij Turpion, sloveči gledališki igralec in gledališki ravnatelj v Rimu, sodobnik Terencija, v čigar igrah je nastopal: Varr., Ci., T.

Amerika samostalnik
1. (ZDA) ▸ AmerikaV Ameriki si mladostniki filma ne smejo ogledati brez spremstva staršev. ▸ Amerikában a fiatalok nem nézhetik meg a filmet szülői felügyelet nélkül.
Ameriška vlada ga je povabila, naj pride v Ameriko na vojno akademijo za profesorja. ▸ Az amerikai kormány meghívta Amerikába, hogy tanítson professzorként a katonai akadémián.

2. (celina) ▸ AmerikaV šoli nas najprej naučijo, da je Kolumb odkril Ameriko. ▸ Az iskolában először azt tanítják meg nekünk, hogy Kolumbusz fedezte fel Amerikát.
Povezane iztočnice: Južna Amerika, Latinska Amerika, Severna Amerika, Srednja Amerika

3. (nekaj odličnega) ▸ Amerika
Marsikatera delavka mi je povedala, da je bila to zanjo prava Amerika, ker ji ni bilo treba takoj po službi za štedilnik. ▸ Több nő is elmondta a dolgozók közül, hogy nekik ez tiszta Amerika volt, mert nem kellett rögtön a tűzhely mögé beállni a munka után.

amiciō -īre (-icuī in -ixī) -ictum (ambi in iacere)

1. kako ohlapno oblačilo nase vreči ali da(ja)ti, ogrniti (ogrinjati) ga, ode(va)ti se z njim, ovi(ja)ti se z njim, zavi(ja)ti se vanj, obleči (oblačiti) ga; redko act.: celerius mater amixit Varr. fr.; večinoma refl. in še pogosteje pass. (pri Ci. in v izbrani prozi skoraj le v pt. pf.): dum salutabatur, et calciabat ipse sese et amiciebat Suet. se je oblačil, sedebat in rostris amictus togā purpureā Ci., velis amicti, non togis Ci., pullo amictus illo L., simulacrum amiciebatur cotidie veste, quali ipse uteretur Suet.; abs. amiciri (o govorniku) togo ub(i)rati (gubati, v gube nabirati), da(ja)ti togi primeren nabor (gub): quomodo deceat amiciri, nescientis Q., surgit, amicitur, incipit Plin. iun.

2. pren.
a) ogrniti (ogrinjati), ode(va)ti, ovi(ja)ti, zavi(ja)ti: nube cava speculantur amicti V., amicitur vitibus ulmus O., amicta vitibus ulmus H., amicta ossa luridā pelle H., quidquid chartis amicitur ineptis H. se zavija v makulaturo, colus amicta lanā Cat., Idae nive amicta loca Cat.; z grškim acc.: nube candentes humeros amictus H.
b) pt. pf. amictus 3 pripravljen, gotov: gladius amictus ad caedem Vulg.

Opomba: Inf. pf. amicisse: Fr.; pf. amicui Vop.; arh. fut. I. pass. amicībor: Pl.

amīcō -āre (amīcus) (s)prijateljiti se s kom, pridobiti si naklonjenost koga, (u)tešiti ga: Oeclides solita prece numen amicat Stat. — Dep. soobl. amīcor -ārī vesti se kakor prijatelj (prijateljsko): Eccl.

amitié [amitje] féminin prijateljstvo, prijateljsko dejanje, prijaznost, ljubeznivost; privrženost, navezanost (živali)

faites-moi l'amitié de ... bodite tako ljubeznivi in ...
faites-lui toutes mes amitiés lepo ga pozdravite v mojem imenu
il m'a fait mille amitiés bil je zelo dober z mano
faites-nous l'amitié de venir dîner à la maison izkažite mi prijateljsko uslugo in pridite k nam na večerjo
se lier d'amitié avec quelqu'un skleniti s kom prijateljstvo
prendre quelqu'un en amitié se prendre d'amitié pour quelqu'un spoprijateljiti se s kom

āmittō -ere -mīsī -missum

1. (predklas.) stran poslati, odposlati (odpošiljati), izpustiti, odpustiti (odpuščati): stulte feci, qui hunc amisi Pl., quia te servavi, me amisisti liberum Pl., nunc amitte, quaeso, hunc Ter. zdaj ga (iz)pusti, ne stori mu nič (žalega), lectos propter cariem et tineam Varr. proč dati, amisso pactione Publio legato S. fr.

2. pren.
a) (prostovoljno, nalašč) kaj (o)pustiti (opuščati), popustiti (popuščati), odreči (odrekati) se čemu, izogniti se čemu: rem inquisitam Pl., unam hanc noxiam Ter., amittenda fortitudo aut sepeliendus dolor Ci., priore (sacramento) amisso Ci., am. omnes has provincias Ci., fidem N. besedo prelomiti, spiritum ante quam ultionem T., matrimonium T.; z dvojnim acc.: ne tantum scelus impunitum amittatis S. (drugi berejo: omittatis).
b) (proti svoji volji) koga ali kaj (iz)pustiti (izpuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), prezreti (prezirati): anulum Ter., praedam manibus ali de manibus Ci., ex oculis manibusque L., aliquem prope e manibus inter tumultum L.; poseb. am. occasionem Ter., Ci. ali tempus Ci. ugodno (lepo) priliko vnemar pustiti, zamuditi, amissi tot dies rei gerendae Ci.
c) (po svoji krivdi ali brez nje, po pomoti, spregledu, naključju) izgubiti (izgubljati): regem Cu., optimates (naklonjenost plemstva) N., arma et impedimenta N., praedam omnem L., exercitum L., T., patriam L., oppidum Ci., S., classes Ci., rem publ. verbo retinere, re ipsa amisisse Ci., oculos C., lumina oculorum C. ali samo lumina Ci., aspectum Ci., colorem Ci. ep., H., O., Cels., messem, pecuniam grandem, bona, fortunas suas, mentem, causam, litem, ius imperii Ci., vitam Pl., Ci., Corn., animam Corn., Lucr., fidem Ph. verjetnost, plumam ali pennas Plin. (o ptičih) goliti se, usum pedum Plin. iun. odvaditi se (pozabiti) hoditi, odvaditi se hoje, verba Aur. onemeti, obmolkniti; amissa recuperare N.; poseb. zaradi smrti izgubiti: uxorem N., puer amisso patre Ci., patres amissis filiis irati Ci., res publ. tot duces amisit Ci., amittere magnam partem exercitus fame aut frigore L., amissi aut gladio aut morbo cives Vell., multum in Valerio Flacco nuper amisimus Q., liberi amissi (naspr. superstites) Plin. iun.; subst. pt. pf. āmissī -ōrum, m izgubljenci (zaradi smrti), pokojniki, rajniki Aus.

Opomba: Sinkop. pf. āmīstī: Ter., āmīssis = amiseris: Pl.

ammalato

A) agg. bolan, obolel:
ammalato di tifo obolel za tifusom
è ammalato di nostalgia pren. daje ga domotožje

B) m (f -ta) bolnik, bolnica

ammaliare v. tr. (pres. ammalio)

1. uročiti, začarati

2. očarati:
la bellezza del luogo lo ammaliò očarala ga je lepota kraja

āmōlior -īri -ītus sum

1. (s trudom in težavo) proč, stran, s poti spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): onus Lucan., obiecta onera L., obstantia silvarum T., manibus suis... omnia tyrannidis vestigia L.

2. pren. (kaj škodljivega, kvarnega) odstraniti (odstranjevati), ukloniti (uklanjati), odvrniti (odvračati), odvaliti, odbi(ja)ti: pericula Plin., dedecus T., invidiam crimenque a partibus Vitelii T.; poseb. o govorniku ovreči, izpodbi(ja)ti, odbi(ja)ti, zavrniti (zavračati): Q.; tudi = ne omeniti (omenjati), ne v misel vzeti (jemati): amolior et amoveo nomen meum L. nočem omeniti in upoštevati; koga s poti (izpred oči) spraviti, odstraniti, otresti se ga: hominem ab oculis Cu., donec Octaviam uxorem amoliretur T.; refl.: amoliri se spraviti se, pobrati se: ego cesso me hinc amoliri Pl., proinde hinc vos amolimini Ter., nonne hinc vos propere (a) stabulis amolimini...? Pac. ap. Non. V pass. pomenu: ut a se vis Romani exercitus amoliretur Iul. Val., exuviis amolitis, commixta sive amolita Ap.

among(st) [əmʌ́ŋ(kst)] predlog
med, izmed

from among(st) izmed
he is numbered among(st) the dead imajo ga za mrtvega
they quarelled among(st) themselves sprli so se

amor, st.lat. amōs (Pl.) -ōris, m (amāre)

1. ljubezen (iz nagnjenja, strasti, tudi poltena ljubezen, naspr. odium; caritas pa je ljubezen, izvirajoča iz spoštovanja, občudovanja): novus, vetus, naturalis Ci., fraternus Ci. ep., venereus N., gravis, turpis H., puellam propter amorem ab tibicine abduxerat Ci., ardere amore Ci., V., O., bibere amorem V., conciliare amorem Ci., O., Pr., in amore esse alicui Ci. ljubljen biti od koga, habere aliquem in amore Ci. ljubiti koga; o ljubezni živali: amor omnibus (pecudibus, volucribusque) idem V.; s subjektnim gen.: a Dione superatur amore populi N., am. civium, omnium Siculorum N.; z objektnim gen.: am. iuvenum Ci., ardebat amore hospitae Ci., am. spiritūs Cu. do življenja, in amorem virginis incidere L. zaljubiti se v devico, ne sit ancillae tibi amor pudori H., caecus amor sui H. slepo samoljubje; s praep.: am. in partiam Ci., N., in rem publ. Ci., deorum erga nos am. Ci., am. adversus libertam T.; v pl.: amores hominum in te Ci. ep., amores sancti Ci. (grška) blaga ljubezen do dečkov, mihi est in amoribus Ci. ep. ljubim ga, nutrit amores Cynthia Pr. plamen ljubezni; amores v neplemenitem smislu = ljubimkanje, koketiranje, ljubezenska razmerja: meos amores, eloquar Pl., insanos amores geris H., insanos fateamur amores O., amores divom V., amores furtivi Cat., amores autem et hae deliciae, quae vocantur,... numquam hunc... tenuerunt Ci.

2. occ. želja, poželenje, hlepenje, hrepenenje, sla, teženje (k čemu): cognitionis, consulatūs, gloriae Ci., negotii suscepti L. posebna ljubezen do..., vnetost za..., auri, laudum V., argenti, virtutis, laudis H., nummi Iuv., sanguinis Sil. krvoželjnost, habendi H., O. lakomnost, scribendi H., edendi Lucr. ješčnost, generandi T. rodilni nagon; v pl.: mirabiles amores sapientiae Ci., nostros in longum ducis amores V. moje hrepenenje po petju; pesn. z inf.: Stat., amor decernere ferro, amor casus cognoscere nostros V.

3. met.
a) ljubezenska pesem: tenerorum lusor amorum O., amores (naslov ljubezenski pesmi) O.; tudi = ljubezenska tožba, ljubezenska bolečina: numquam tibi decedunt amores H.
b) ljubimec, ljubljenec, ljubimka, ljubljenka: primus amor Phoebi Daphne O., amores et deliciae tuae, Roscius Ci., amor et deliciae generis humani Suet. et Eutr. (o Titu) = amor orbis Aus.; pesn. = ljubezen vzbujajoče sredstvo, ljubezensko sredstvo, vžigalo ljubezni (prim. hippomanes): quaeritur et nascentis equi de fronte revolsus et matri praereptus amor V.

4. pren. (personificirano) Amor (= Ἕρως) Amor, bog ljubezni, Venerin sin: Ci., V., O. idr.; v pl. bogovi ljubezni: H., O., Cl.

Opomba: V cezurah včasih po starem merjenju zlogov ămōr: omnia vincit amōr et nos cedamus amori V.

amorfnost samostalnik
1. (o vidni podobi nečesa) ▸ amorfság, amorfitás, amorf jelleg, formátlanság
Poteze so se razpustile, za trenutek potonile v amorfnosti in se izoblikovale v obraz, ki sem ga bil vajen. ▸ A vonásai szétestek, egy pillanatra formátlanná váltak, majd felvették az általam megszokott kifejezést.

2. (nejasen preplet) ▸ amorfság, amorfitás
Svoboda izbire je za mnoge videti kot amorfnost. ▸ Sokak számára a választás szabadsága amorfnak tűnik.
Seveda pa je treba pri postavitvi igre ta preplet stilov in žanrov jemati kot kvaliteto, čeprav sem prepričan, da je ta amorfnost rezultat dramatikove mladostne vehemence in nespretnosti. ▸ A darab színpadra állításában a stílusok és műfajok összefonódását minőségnek kell tekinteni, bár meggyőződésem, hogy ez az amorfitás a drámaíró ifjúkori túlbuzgóságának és ügyetlenségének az eredménye.

āmoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. stran spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtegniti (odtegovati) (naspr. admovēre): eas res, quibus fundi cultura continetur, amovere et vendere Ci., ab his columnis... signa amovit L., sacra... amovimus ab (izpred) hostium oculis L., locus a conspectu amotus L. oddaljen, amovere cotidianum victum ab aliquo N.; o osebah: am. aliquem ex istis locis Ci. ep. ali ab altaribus L., exercitum Rom. ab urbe circumsessa L., custodem Pr., custodes (gledališko stražo) T., amoto patre T. ob nenavzočnosti očeta, ko oče ni bil navzoč, amotis longius ceteris Cu., amovere se finibus Ausoniae Sil. oditi; od tod se amovere v pogovornem jeziku = spraviti se, pobrati se; se hinc Ter., se rus Pl., se e medio Suet.; pren.: Porcia lex virgas ab omnium civium Rom. corpore amovit Ci. je vse rim. državljane osvobodil telesnih kazni, quaecumque vetustate amovet aetas Lucr. karkoli (vse) polagoma vzame čas;
a) (evfem. = furari) vzeti, izmakniti (izmikati), (u)krasti: Icti., boves per dolum amotae H., quod (poculum) amoverant Cu., amotā et pyxide veneni Suet.
b) odpoditi, evfem. = pregnati: suspectos aemulationis, aliquem Cretam T., Suilium quaestorem amovendum in insulam censuit T., amotus Cercinam XIV annis exsilium toleravit T.
c) koga odstaviti iz kake službe, izključiti ga iz česa, izobčiti ga iz česa: Saturnium quaestorem a sua frumentaria procuratione Ci., censor libertinos tribubus amovit Aur.

2. pren. (kaj neprijetnega, škodljivega, kvarnega) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), ukloniti (uklanjati), (od)vzeti, odvzemati, (od)jemati, odvrniti (odvračati), izločiti (izločevati), odvaliti, npr. krivdo: metum Ter., Ci., suspicionem ab adulescente Pl., socordiam ex pectore Pl., quis amovet culpam ab eo? Ci., am. a se non crimen, sed culpam ipsam Corn., enixe ab se culpam L., bellum, terrorem L., cupiditates omnes amovere iudicis est Ci. zadrževati, comitas adsit, assentatio... procul amoveatur Ci. se izločuj, se ne pripuščaj, sensum doloris mei a sententia dicenda amovebo Ci. čutu svoje bolečine ne bom dal vplivati na sodbo, čut bolečine mi ne bo vplival na sodbo, metus est nonnumquam amovendus..., nonnumquam adhibendus Q., principio atque studio amotus puerilis est animus Pl. duh je opustil otročje nagibe, amolior et amoveo nomen meum L. (gl. āmōlior), amoto quaeramus seria ludo H. pustimo šalo, brez šale.

Opomba: Fut. I. v preprosti govorici amoveam: Aug., It.

àmpak

A) adv. pog. però; quanto:
ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!

B) konj.

1. bensì, ma:
prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me

2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò

3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
lep je, ampak drag è bello, ma caro

4. (na začetku stavka) ma:
ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro

ampelītis -idis, f (gr. ἀμπελῖτις) ampelitida, trtna prst, razpuščena v olju; z njo so mazali trsje, da so ga obvarovali škodljivih žuželk: Plin.