Franja

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.

συναλλαγή, ἡ (συν-αλλάττω) 1. medsebojna izmenjava, zamena, izprememba; a) občevanje, druženje λέκτρων; λόγου pomirjevalen govor; b) ὀλέθριαι συναλλαγαί sestanek z Nesom, νόσου napad bolezni, bolezen; c) poravnava, sprava ἐκ συναλλαγῆς. 2. usoda, dogodek; pl. slučaji usode δαιμόνων od bogov naklonjena usoda.

συνηγορία, ἡ (συν-ήγορος) zagovor, obrambni govor.

τελευτάω [ion. pt. praes. τελευτέων, fut. τελευτήσω, med. τελευτήσομαι tudi s pas. pomenom] 1. trans. a) dovršim, dokončam, ὅρκον izgovorim do konca, τὸν βίον (τὸν αἰῶνα) umrjem; kakor παύομαι tudi z gen.: λόγου sklenem govor, τοῦ ἐπαίνου ἐτελεύτα ἐς τάδε τὰ ἔπη svoj pohvalni govor je končal s temi besedami, τοῦ βίου umrjem; b) izvršim, izpeljem, izpolnim ἔργα, ἃ μενοινᾷς, τὸ ἔνθεν, γάμον, τινὶ κακὸν ἦμαρ pripravim, εὐχομένοισι τάδε ἔργα uslišim, podelim; pass. izpolnim se, dovršim se, zgodim se. 2. intr. a) o času: končam se, bližam se koncu, potečem, minem ἔτος, τοῦ θέρους τελευτῶντος; b) o dejanju in stanju: končam se, izidem se ναυμαχία, κατὰ νόον ὁ πόλεμος vojna se srečno konča; ἐς τοῦτο τελευτῶ tako se končam, τὸ κεφάλαιον ἐς τοῦτο τελευτᾷ teži po tem, obstoji v tem, ὃ μὴ εἰς ταῦτα τελευτᾷ, εἰς τί ποτε ἐλπὶς ταῦτα τελευτῆσαι kakšnega konca se moremo pri tem nadejati; τελευτάω ἐπί τι dospem (naposled) do česa; c) izpolnim se ὄψις τοῦ ὀνείρου; d) o osebah: umrjem, poginem, ὑπό τινος umori me kdo, νούσῳ umrjem za boleznijo, γήραϊ vsled starosti; e) neham (govoriti), καλῶς τελευτᾷς konec tvojega govora je dober, dobro govoriš, τελευτάω καταλέγων neham naštevati; f) o prostoru: končam se, neham ᾗ τελευτᾷ τὰ τῆς Λιβύης, τῇ ἡ Κνιδίη χώρη ἐς τὴν ἤπειρον τελευτᾷ, ἐς γράμμα končam se s črko; g) pt. τελευτῶν se prevaja adverbialno; τελευτῶν εἶπε naposled (končno) je rekel, τὴν τυραννίδα τελευτῶσαν (naposled) χαλεπὴν γενομένην.

ὑπο-βάλλω [gl. βάλλω, ep. praes. inf. ὑββάλλειν] I. act. 1. mečem pod kaj, podmetavam, podlagam, izročam ἐμαυτόν. 2. a) segam v besedo, prekinem govor komu; b) nagovarjam, podpihujem koga τινά NT; c) spominjam na kaj, razlagam. II. med. 1. podmetavam, podlagam si kaj (pod se), pustim, da se mi podtakne (otrok). 2. izmišljam, širim lažnjive govorice μύθους.

ὑπο-πτεύω [ὑπ-όπτης; impf. ὑπώπτευον] 1. act. a) domnevam, slutim; sumim, sem nezaupen, bojim se τί, τινά, εἴς τινα, μή; b) imam koga na sumu, sumim koga, gledam nezaupno koga (kaj) τινὰ ὡς, smatram za sumljivo ὅλον τὸ πρῆγμα. 2. pass. sem na sumu, sumničijo me, bojé se me; ὡς ὑπωπτεύετο kakor so sumili, ὁ λόγος ὑποπτεύεται εἴς τι govor se smatra za kaj.

ὑπο-στρέφω (tudi v tmezi) [aor. pass. pt. ὑποστρεφθείς] 1. act. trans. (za)obrnem, okrenem, zakrenem ἵππους, ἅμιλλαν. 2. intr. act. in pass. okrenem se, obračam se, vračam se Ὄλυμπον, ἔς τι, ἐπί τι; pos. a) polagoma se umikam, spustim se v beg; b) izognem se (odgovoru), zasučem govor; c) brigam se, skrbim za kaj τινός.

φάτις, ἡ (φημί) ep. ion. poet. [acc. φάτιν, voc. φάτι] 1. glas, govorica, sporočilo, novica, vest, ἐσθλὴ φάτις dober glas, slava, κακὴ φάτις hudobna govorica, βαρεῖα φάτις huda (trda) beseda; φάτις εἶσι ἀνδρῶν μνηστήρων govorica o snubačih se bo razširila; ὡς (ὥσπερ) ἡ φάτις kakor se govori, φάτις (ἐπ)έρχεται vest prihaja, glas se širi; φάτις ἔχει τινά govori se o kom, φάτιν τινὰ ἔχει ἀνήρ govori se o njem, da. 2. govor, (božji) izrek, prorokovanje, ἀπ' οἰωνῶν iz ptičjega leta.

φήμη, ἡ, dor. φᾱ́μα (lat. fama) 1. a) glas, govorica; b) znamenje, slutnja. 2. a) božji izrek, beseda, prorokba, prorokovanje; b) govor, raz-, pogovor, dogovor; c) vest, naznanilo, sporočilo, pripoved; d) javno mnenje, glas, sloves. 3. pers. Φᾱ́μα pers. Govorica, poslanka Zevsova.

φθέγμα, ατος, τό glas, zvok, šum, klic, beseda, govor.

φιλιππικός 3 (govor) proti Filipu.

φροιμιάζομαι d. m. poet. delam uvod (predgovor), začenjam govor, τί φροιμιάζει νεοχμόν kako čudno začenjaš svoj govor.

φωνή, ἡ (sor. φημί) 1. glas, zvok, šum; pl. vpitje, krik. 2. a) govor, jezik, narečje, φωνῇ po govorici; b) izrek, izraz, beseda, φωνὴν ἵημι govorim, πάσας φωνὰς ἀφίημι razvijem vso govorniško zmožnost, napnem vse govorniške sile, μόνον οὐχὶ φωνὴν ἀφιείς toliko da ne kriči, vpije skoraj na ves glas.

χρηστολογία, ἡ (λέγω) sladke besede, prilizljiv govor.

вступительный nastopen, uvoden;
в. экзамен sprejemni izpit;
в. взнос vpisnina;
вступительная речь nastopni govor;
вступительное слово uvod

зажигательный zažigalen; (pren.) ognjevit;
зажигательная речь ognjevit govor

пересыпáть, пересыпать¹ presipa(va)ti, presuti; posipati, posuti; preveč nasuti;
п. речь остротами prepletati govor z dovtipi;
пересыпать из пустого в порожнее mlatiti prazno slamo

прямой raven, neposreden, direkten; odkrit; pravi;
пoезд прямого сообщения direktni vlak;
прямая дорoга ravna pot;
в прямoм смысле слова v pravem pomenu besede;
прямая речь (gram.) premi govor;
прямая кишки danka;
п. дурак pravi tepec;
п. налог neposredni davek;
п. угол pravi kot

стихотворный pesniški
стихотворная форма речи vezani govor

уснащать, уснастить (o)krasiti;
у. речь словечками soliti govor z dovtipi;
у. речь ругательствами (za)beliti govor z zmerjanjem