Franja

zapuščin|a ženski spol (-e …) der [Nachlaß] Nachlass, pravo der [Nachlaß] Nachlass, die Hinterlassenschaft, avstrijsko, švicarsko: die Verlassenschaft
… zapuščine [Nachlaß] Nachlass-
(dolg die [Nachlaßschuld] Nachlassschuld, konkurz der [Nachlaßkonkurs] Nachlasskonkurs, popis das [Nachlaßinventar] Nachlassinventar, upnik der [Nachlaßgläubiger] Nachlassgläubiger, upravitelj der [Nachlaßverwalter] Nachlassverwalter)
delitev zapuščine die Erbteilung
davek na zapuščino die [Nachlaßsteuer] Nachlasssteuer

zaseb|en [é] (-na, -no) privat, (nejaven) nichtöffentlich; Privat- (dolg die Privatschuld, dolžnik der Privatschuldner, interes das Privatinteresse, pogovor das Privatgespräch, tožilec/tožnik der Privatkläger, Privatankläger, učitelj der Privatlehrer, avdienca die Privataudienz, hiša das Privathaus, izdaja die Privatausgabe, klinika die Privatklinik, lastnina das Privateigentum, pobuda die Privatinitiative, posest der Privatbesitz, pot der Privatweg, sfera die Privatsphäre, tožba die Privatklage, die Privatanklage, šola die Privatschule, uporaba der Privatgebrauch, zadeva die Privatangelegenheit, zadolžnica der Privatschuldschein, gospodarstvo die Privatwirtschaft, pravo das Privatrecht, premoženje das Privatvermögen, življenje das Privatleben)

zastáranje pravo limitation, prescription, superannuation

rok zastáranja limitation (period)
dolg, ki zastara prescriptive debt
pravica, ki zastara prescriptive right
zakon o zastáranju pravo statute of limitations

zlékniti (-em)

A) perf. adagiare, sdraiare, stendere

B) zlékniti se (-em se) perf. refl. sdraiarsi, stendersi, adagiarsi; pog. spaparacchiarsi:
zlekniti se na hrbet sdraiarsi supino
zlekniti se v naslanjač sdraiarsi nella poltrona
zleknil se je po tleh, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso

zlétati (-am) | zletéti (-ím) imperf., perf.

1. volar via

2. volare, alzarsi in volo; aer. decollare

3. volare, sfrecciare; saltare:
žoga je zletela mimo vrat il pallone è volato accanto alla porta
zleteti v zrak saltare in aria

4. cadere; piombare, scivolare:
zletel je, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
avto je zletel z mokrega cestišča l'auto scivolò, sbandò dalla carreggiata bagnata
spodrsnilo mu je in zletel je v prepad scivolò e cadde nel burrone

5. pog. andare, andarsene di corsa; partire al galoppo:
konj je zletel v dir il cavallo partì al galoppo

6. pog. (biti odpuščen) essere licenziato, essere silurato, essere espulso:
fant je zletel iz šole il ragazzo è stato espulso dalla scuola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. besede so mu kar zletele iz ust le parole gli sgorgarono dalla bocca
rdečica ji je zletela čez obraz diventò rossa in viso
sum je zletel nanj il sospetto cadde su di lui
zleteti na cesto venire licenziato; venire sfrattato
žarg. šol. zleteti na izpitu essere bocciato all'esame

zlòg gramatikalno syllabe ženski spol

po zlogih par syllabes
dolg (kratek) zlog syllabe longue (bréve)
odprt (zaprt) zlog syllabe ouverte (fermée)
poudarjen (nepoudarjen) zlog syllabe accentuée ali tonique (atone)
začetni (končni) zlog syllabe initiale (finale)
korenski zlog syllabe radicale
delitev na zloge séparation ženski spol des syllabes, division ženski spol syllabique des mots

zlòg sílaba f

po zlogih por sílabas
poudarjen (nepoudarjen, korenski, kratek, dolg, zaprt, odprt) zlog sílaba acentuada ali aguda (átona, radical, breve, larga, cerrada, abierta)
delitev na zloge división f en sílabas, separación f de las sílabas
deliti na zloge dividir en sílabas, separar las sílabas
govoriti po zlogih silab(e)ar

zvók (-a) m suono; rumore; tono; nota:
dolg, oster, zamolkel zvok suono lungo, aspro, cupo
kovinski, votel zvok suono metallico, cavernoso
čistost zvoka purezza, limpidezza del suono
dušilec zvoka voj. silenziatore; muz. sordina
hitrost zvoka velocità del suono
mešalec zvoka mescolatore del suono
oddajnik, odjemnik zvoka generatore acustico, fonorivelatore, pick-up
ojačevalnik zvoka amplificatore del suono
reprodukcija, snemanje zvoka riproduzione del suono; registrazione, incisione del suono
zvoki harmonike, trobente il suono della fisarmonica, della tromba
zvoki vojaške godbe il suono della banda militare

ἀ-θέσφᾰτος 2 (θεός, φημί) ep. poet. neizmerno velik (dolg); brezštevilen, preobilen, neskončen.

ἀ-μαιμᾰ́κ-ετος 3 ep. poet. zelo dolg, močen ἱστός; neizmeren, nepremagljiv, velikanski χίμαιρα, πῦρ; strašen, besen κόραι.

ἀ-πείρων ep. poet. 1. (πέρας) brezkrajen, neizmeren, ὕπνος zelo dolg, δεσμοί iz katerih se ne more uteči, nerazvezljiv. 2. (πεῖρα) neizkušen, nevešč.

ἀπο-τείνω 1. trans. iz-, raztezam; λόγον μακρόν imam dolg govor; μακρόν dolgo (obdržim glas) trajam. 2. intr. (= pass.) raztezam se, πόρρω grem predaleč.

ἀπο-τίνω, ep. ion. med. ἀπο-τίνυμαι [fut. -τείσω itd.] 1. act. (po)plačujem (kazen, globo, dolg), ἀξίαν trpim primerno kazen; εὐεργεσίας povračam dobrote; ὑπερβασίην, αἷμα pokorim se za; παθεῖν ἢ ἀποτεῖσαι trpeti (telesno kazen) ali plačati (globo). 2. med. dam si plačati (globo); τινά τινος od koga za kaj; τινά maščujem se nad kom, kaznujem koga, βίας τινί za nasilje.

ἀπο-φέρω [ep. aor. ἀπένεικα, pass. ἀπηνείχθην, pt. ἀπενειχθείς] 1. act. a) odnašam, odpeljem, odvajam ἀπό τινος, poberem, ugrabim (o bolezni); zanesem (o vetru) πρός, εἴς τι; b) nazaj prinesem, povrnem, plačujem δασμόν, poravnavam (dolg); c) prinesem odgovor, sporočim, javljam, obveščam, naznanjam τινί τι, γραφήν vložim tožbo, πρὸς ἄρχοντα pri arhontu. 2. med. odnašam si kaj, jemljem s seboj.

ἀφ-ίημι, ion. ἀπ-ίημι [impf. ἠφίειν in ἀφίειν, fut. ἀφήσω, aor. ἀφῆκα, ep. ἀφέηκα in ἀφέτην, cj. ἀφῶ, 3. sg. ep. ἀφέῃ in ἀφήῃ, pf. ἀφεῖκα, aor. pass. ἀφείθην; med. fut. ἀφήσομαι, aor. ἀφείμην, impf. ἀφοῦ, ἄφεσθε; ion. π mesto φ (ἀπίει, ἀπήσω, ἀπῆκα, ἄπες, ἀπείθην, ἀπείμην); NT tudi ἀφίω, impf. ἤφιον, 3 pl. pf. pass. ἀφέωνται] I. act. 1. trans. a) proč pošljem, odpošljem, odpustim, vržem, mečem, izstrelim κεραυνόν, βέλη, παλτόν; ἔπος izgovorim, izustim; vržem se na kaj ἐμαυτὸν ἐπί, εἴς τι; γυναῖκα ločim se od, zapodim; δάκρυα prelivam, θυμόν, ὀργὴν εἴς τινα znosim se nad kom; odpodim, proč podim, proč vržem, izgubim ἄνθος; preženem, ugasim δίψαν, izgubim μένος, izdahnem τὴν ψυχήν; b) izpuščam, nazaj dajem, osvobodim, dajem prostost, oprostim, spoznam za nedolžnega, odpuščam (dolg, grehe), izpregledam komu kaj τινός, τινί τι, τὴν κλῆσιν odstopim od tožbe, τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavljam; c) opuščam, zanemarjam kaj, preskočim, ne omenjam; d) dopuščam, dovoljujem παιδεύειν, ne brigam se za kaj τί, καιρόν, prepuščam, izročam komu kaj, ἀπίει ἀπάγεσθαι dal jo je odpeljati. 2. intr. a) storim, da ladja odpluje, odplujem, odjadram ἐς τὸ πέλαγος; b) izpustim (konju uzde), neham, prestanem delati s pt. II. med. 1. oprostim se česa, odletim, odneham, popustim kaj τινός, uidem διά τινος. 2. izpustim (iz rok) πήχεε δειρῆς; τέκνων ἀφοῦ loči se od otrok; σπινθῆρες iskre odletavajo, se krešejo. 3. odplujem, odjadram, odrinem.

ἀφ-ίστημι, ion. ἀπ-ίστημι [fut. ἀποστήσω, aor. ἀπέστησα, pass. ἀπεστάθην; med. fut. ἀποστήσομαι, aor. ἀπέστην, pf. ἀφέστηκα, fut. 3 ἀφεστήξω, adi. verb. ἀποστατέον; ep. pf. opt. ἀφεσταίη, pt. ἀφεσταότες; ion. pf. ἀπέστηκα, pt. ἀπεστεῶτες, plpf. ἀπέστασαν] I. trans. 1. act. in pass. a) proč, v stran postavim, odstavim ἄρχοντα, odstranim, odmaknem, ločim, postavim daleč proč τὸ ἀσθενέστατον; b) pripravim koga, da odpade od koga (preide h komu), izneverim koga komu τινά τινος, ἀπό τινος, odtujim, πρὸς ἐμαυτόν spravim na svojo stran; c) odvračam, odbijam, preprečim τὰς τῶν πολεμίων ἐπιβουλάς. 2. med. odvračam od sebe, dam si kaj odtehtati ali poplačati, χρεῖος dolg povrnem. II. intr. 1. proč (v stran) stopim, odstopim NT, odhajam, oddaljim se ἀπό τινος NT, izognem se ἔκ τινος, κινδύνου, ločim se. 2. NT odpadem, izneverim se, uskočim, τινός εἰς, πρός τινα od koga h komu, ἀφίσταμαι εἰς χωρίον uskočim v trdnjavo, ἀφεστώς odpadnik, uskok, ubežnik. 3. zdržim se, odrečem se, odtegnem se, opuščam τινός, izgubim, φρενῶν zavest ali pogum.

βαθύς, εῖα, ύ (βάθος) [fem. ion. βαθέη in βαθέα, comp. βαθύτερος, sup. βαθύτατος, ep. βάθιστος] 1. globok, visok, ἠιών globoko zajedena obala, φάλαγξ, bojni red, v katerem stoji več mož drug za drugim; pren. ὄρθρος rano jutro, νύξ pozna noč, φρήν globok, κατὰ φρένα v globočini srca, ἤθεα moder, pameten, resen. 2. gost ἀήρ, ὕλη, dolg, obilen τρίχες, silen, močen λαῖλαψ, rodoviten λήιον, χώρα. – adv. βαθέως.

δεκά-πηχυς 2 ion. deset vatlov dolg (visok).

δεκά-πλεθρος 2 deset pletrov dolg.

δηρός 3, dor. δᾱρός ep. dolg, dolgotrajen. – adv. δηρόν dolgo.