Franja

vrt¹ moški spol (-a, -ova, -ovi) der Garten; (cvetlični Blumengarten, gostilniški Wirtsgarten, grajski [Schloßgarten] Schlossgarten, kavarniški Kaffeegarten, kuhinjski Küchengarten, ledeniški Gletschergarten, okrasni Ziergarten, rožni Rosengarten, samostanski Klostergarten, sosednji/sosedov Nachbargarten, strešni Dachgarten, šolski Schulgarten, pred hišo Vorgarten, zelenjavni Gemüsegarten, Nutzgarten, zeliščni Kräutergarten, zimski Wintergarten), die Gartenanlage
hišni vrt Hausgarten
angleški vrt englischer Garten
botanični vrt botanischer Garten
živalski vrt der Zoo, der Tiergarten, zoologischer Garten
vrtovi množina, geografija das Gartenland
viseči vrtovi Hängende Gärten množina
… vrta/na vrtu/z vrtom Garten-
(lastnik der Gartenbesitzer, zasnova die Gartenanlage, lokal z vrtom das Gartenlokal, restavracija z vrtom das Gartenrestaurant, delo na vrtu die Gartenarbeit, stopnice na vrt die Gartentreppe)
na vrtu im Garten
na vrt in den Garten
delati na vrtu im Garten arbeiten
delo na vrtu die Gartenarbeit

vŕt garden

na vŕtu in the garden
cvetlični vŕt flower garden
javen vŕt public garden
vŕt pred hišo front garden, za hišo back garden
sadni vŕt orchard
terasast, viseči vŕt hanging garden
zelenjavni vŕt kitchen garden, market garden, ZDA truck garden, truck farm
živalski vŕt zoological garden, zoo
obdan z vŕtom gardened
delo na vŕtu gardening
narediti vŕt to lay out a garden
botanični vŕt botanical garden

vŕten garden(-)

vŕtna brizgalna cev garden hose
vŕtno delo garden work
vŕtno mesto garden city
vŕtna hišica garden house, summerhouse
vŕtni plot garden fence
vŕtna restavracija garden restaurant
vŕtna steza garden path
vŕtni škodljivci garden pests pl
vŕtna uta arbour, bower
vŕtna vrata garden gate
vŕtna zabava garden party ZDA lawn-fete

vsák (-a -o)

A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte

vsakodneven pridevnik
1. (ki se dogaja vsak dan) ▸ mindennapos, napiZačelo se je vsakodnevno delo v gostilni. ▸ Megkezdődött a mindennapos munka a vendéglőben.
Sopomenke: dneven

2. (običajen) ▸ mindennapiVečina prebivalcev planeta uporablja v vsakodnevnem življenju dva ali več jezikov. ▸ A bolygó lakosságának többsége két vagy több nyelvet használ a mindennapi életben.
In kakšne so vsakodnevne izkušnje v pediatrični ambulanti? ▸ És milyenek a mindennapi tapasztalatok a gyermekgyógyászati rendelőben?

vsíliti, vsiljeváti imponer, endosar

vsiliti kaj instar a aceptar a/c
vsiliti komu neko delo fam endosar (ali encajar) a alg una tarea
vsiliti komu svoje mnenje imponer a alg la propia opinión
vsiliti se v tuje zadeve entremeterse en los asuntos ajenos
vsilil se je es un intruso

vzéti tomar ; (sprejeti) recibir, aceptar

vzeti iz sacar
vzeti s seboj llevar consigo; (odvzeti) quitar, retirar
narazen vzeti descomponer
vzeti kaj nase tomar sobre sí a/c, tomar a su cargo, encargarse de a/c; tomar por su cuenta a/c; asumir la responsabilidad de a/c
vzeti kaj zase tomar para sí a/c
vzeti koga k sebi (v hišo) recoger a alg en su casa, dar asilo a alg
vzeti si čas tomarse tiempo
vzeti mero tomar medida
vzeti dopust tomar vacaciones
vzeti v posest tomar posesión de, (s silo) apoderarse de
vzeti na ladjo, na krov tomar a bordo
vzeti koga v službo tomar a alg a su servicio
resno vzeti tomar en serio
tragično vzeti tomar por lo trágico
vzeti slovo od koga despedirse de alg
kakor se vzame según se tome; según (y cómo); depende
vzemimo, da ... supongamos que...
ne si pustiti vzeti, da ... insistir en (nedoločnik)
tega si ne pustim vzeti nadie me privará de hacerlo, no permiteré que se me impida
vzeti koga v zaščito tomar a alg bajo su protección
vzeti v shrambo tomar en depósito
vzeti za šalo tomar a risa (ali en broma)
s silo vzeti arrebatar, tomar por la fuerza
vzeti si kaj k srcu tomar a pecho a/c
vzeti si trud za ... tomarse la molestía de (nedoločnik)
vzeti kaj na znanje quedar enterado de a/c; tomar nota de a/c
vzeti na zapisnik hacer constar en acta (kaj a/c)
to delo vzame (jemlje) mnogo časa este trabajo exige (ali requiere ali lleva) mucho tiempo
vzeti v zakup, najem tomar en arriendo, arrendar
vzeti si koga za vzor tomar ejemplo de alg
vzeti zalet tomar carrerilla
vzeti si življenje quitarse la vida, suicidarse, matarse, poner fin a sus días
vzeti kaj iz žepa (iz obleke) sacar a/c del bolsillo
vzeti za zlo (zameriti) tomar a mal
vzeti za ženo tomar por esposa
vzeti se (poročiti se) maridar

zabeléžiti to put (ali to note, to write) down; to take (ali to make) note(s) (kaj of something); (na kratko) to jot down; (vnesti) to enter, to register

zabeležite (vpišite) me za 1.000 SIT put me down for 1,000 tolars
zabeleži(te) si to, prosim! please, make a note of it!
zabeléžiti čas prihoda na delo in odhoda z dela (pogovorno) to check in, to check out; to clock in, to clock out; to sign on, to sign off

zabušavanje samostalnik
neformalno (izogibanje delu) ▸ naplopás, munkakerülés, tunyaság
Med glavna vzroka za debeljenje med prazniki spadata poležavanje in zabušavanje. ▸ Az ünnepek alatti hízás fő okai a henyélés és a tunyaság.
Slaba četrtina anketirancev je priznala, da niso dovolj plačani za svoje delo in da se z "zabušavanjem" maščujejo delodajalcem. ▸ A válaszadók alig negyede elismerte, hogy nem kap elég fizetést a munkájáért és hogy visszavágásként „lopja a napot” a munkahelyén.

začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

A) imperf., perf.

1. cominciare, iniziare, mettersi a:
začenjati delo iniziare il lavoro
začenja snežiti comincia a nevicare
začeti študirati mettersi a studiare

2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
začeti pogovor avviare un discorso
začeti boj attaccare battaglia
začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
začeti znova cominciare daccapo
začeti posel incamminare un affare
začeti govor esordire
začeti pogajanja intavolare una trattativa
začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
začeti pripovedovati prendere a narrare

B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
zima se začenja comincia l'inverno
začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi

začeti commencer à (ali de, par, avec) , se mettre à, débuter par ; (otvoriti) ouvrir, inaugurer, engager, entamer ; (lotiti se) entreprendre

začeti se commencer, débuter
znova začeti recommencer
dobro se začenja! familiarno, (ironično) ça commence bien!
začel je iz nič il est parti de rien
začeti prepir chercher querelle (à quelqu'un)
prvi začeti prendre l'initiative
začeti delo, z delom commencer à travailler (ali le travail), se mettre à travailler
dan se začenja le jour point, il commence à faire jour

začéti empezar; comenzar; principiar (z por, govoriti a hablar)

začeti se principiarse
(nenadoma) začeti teči echar a correr
začeti jokati (se smejati) echarse a llorar (a reír)
dobro začeti empezar con bien
začeti neko delo iniciar un trabajo; (prepir, diskusijo) promover, suscitar
začeti pravdo incoar un proceso
začeti z najtežjim empezar por lo más difícil
začel je s tem, da je rekel ... comenzó por decir...
prvi začeti tomar la iniciativa

začétniški (-a -o) adj. da, del principiante, da principianti, per principianti; dell'esordiente, del novizio:
začetniška napaka errore da principianti
začetniško delo imparaticcio

zadôsti enough; sufficiently

zadôsti sem ga videl I've seen enough of him
zadôsti je bogat, da živi brez dela he is rich enough to live without taking a job
ni zadôsti močan za svoje delo he is not strong enough for his job (ali for that job of his)

zadovóljnost zadovóljstvo contentment, satisfaction, content; pleasure; contentedness; gratification

izraziti svoje zadovóljnost, zadovóljstvo to express one's satisfaction
svoje delo opravljam v popolno zadovóljnost, zadovóljstvo svojega očeta I do my work to my father's complete satisfaction
urediti (kaj) v svojo popolno zadovóljnost, zadovóljstvo to settle (something) to one's entire satisfaction
zadovóljnost, zadovóljstvo je več vredno kot bogastvo happiness is worth more than wealth, content is the true philosopher's stone

zadovóljstvo (-a) n piacere, gradimento, compiacimento, soddisfazione:
najti zadovoljstvo v čem trovare piacere in qcs.
privoščiti si majhna zadovoljstva permettersi piccoli piaceri
življenjska zadovoljstva le soddisfazioni della vita
delo, ki daje zadovoljstvo un lavoro di soddisfazione

zagánjati (-am) | zagnáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. avt. avviare, mettere in moto:
voznik je nekaj minut zaganjal avtobus al conducente ci vollero alcuni minuti per mettere in moto l'autobus

2. scagliare, gettare; avventare:
zagnati kozarec ob tla scagliare il bicchiere a terra

3. condurre:
zaganjati krave na pašo condurre le vacche al pascolo

4. (poganjati, pognati) mettere germogli

5.
zaganjati smeh ridere
zaganjati vrišč gridare, strillare

B) zagánjati se (-am se) | zagnáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. avventarsi:
pes se je zagnal na vsiljivca il cane si avventò sull' intruso

2. slanciarsi, scagliarsi, buttarsi:
pren. zagnati se na delo immergersi nel lavoro, buttarsi a lavorare

zagotávljati (-am) | zagotovíti (-ím) imperf., perf.

1. assicurare; garantire:
zmaga že zagotavlja prvo mesto la vittoria assicura il primo posto in classifica

2. promettere, essere garanzia:
vodovodni inštalater zagotavlja, da bo delo končal v roku l'idraulico ha promesso di finire il lavoro entro il termine stabilito

zagrábiti (-im)

A) perf.

1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani

2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)

3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
zagrabiti za delo cominciare a lavorare

4. prendere, cogliere:
zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?

5. pren. toccare, turbare, appassionare:
zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto

6. agr. coprire (rastrellando):
zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano

B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi

zagrêbsti to bury; (truplo) to inter, to bury

zagrêbsti zaklad to bury a treasure
zagrêbsti se v delo to bury oneself in one's work