Franja

poslúh (-a) m

1. muz. orecchio:
igrati, peti po posluhu suonare, cantare a orecchio
imeti posluh avere orecchio
dober posluh buon orecchio

2. pren. orecchio, senso, sensibilità; pog. pallino; comprensione:
imeti politični posluh essere portato alla politica, avere il pallino della politica
ne imeti posluha za težave koga non comprendere le difficoltà di qcn., non avere comprensione per le difficoltà di qcn.
estetski posluh senso estetico
jezikovni posluh sensibilità linguistica
delati po posluhu fare, operare avventatamente, fare qcs. a occhio

3. ascolto, attenzione

poslúh oído m

posluh! ¡silencio!
imeti dober posluh tener buen oído
igrati po posluhu tocar de oído
naleteti na posluh (fig) ser escuchado
ne naleteti na posluh (fig) ser desoído, no ser escuchado; fam hallar oídos sordos

posnémati (-am) | posnéti (-snámem)

A) imperf., perf.

1. asportare, rimuovere; togliere:
posneti maščobo togliere il grasso
posneti mleko scremare il latte, sburrare
posnemati pene schiumare

2. imitare, copiare, rifare, riprodurre, ricalcare; seguire (tudi ekst.); fare il verso (di); scimmiottare;
posnemati govor, gibe imitare, riprodurre la parlata, i gesti
posnemati dober zgled seguire il buon esempio
posneti kroj riprodurre il taglio dal cartamodello
posnemati (oponašati)
koga scimmiottare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
posnemati Francoze v oblačenju, v pisanju franceseggiare nel vestire, nello scrivere
posnemati Grke, grške vzore grecizzare, ellenizzare
posnemati klasike classicheggiare
posnemati Petrarko petrarcheggiare
posnemati petelina fare il verso del gallo

3. (delati, nuditi tako podobo, da zbuja vtis pravega) imitare:
slikar posnema marmor il pittore imita il marmo

4. posnéti (spoznati) dedurre, riprendere:
iz njegovih odgovorov je posnel, da ga je užalil dalle sue risposte dedusse di averlo offeso

5. posnéti fot. fotografare; film. girare, riprendere, filmare; (na mikrofilm) microfilmare

6. posnéti rad. registrare, incidere

7. friz.
posneti lase sfoltire i capelli

B) posnéti si (-snámem si) perf. refl.
posneti si kožo escoriare la pelle, spellarsi
posneti si kožo na kolenih spellarsi le ginocchia, escoriare le ginocchia

posnétek (-tka) m

1. imitazione, copia:
dober posnetek usnja una buona imitazione della pelle
pren. sin je veren posnetek svojega očeta il figlio è il padre sputato

2. fot. fotografia, foto; film. ripresa, filmato:
barvni, črno-beli posnetek foto a colori, in bianco e nero; filmato a colori, in bianco e nero
skupinski posnetek foto di gruppo
trenutni posnetek (fotografia) istantanea
notranji, zunanji posnetki riprese interne, esterne
neoster posnetek foto sfocata
oster posnetek foto a fuoco
posnetek v protisvetlobi foto controluce
med. rentgenski posnetek radiografia

3. rad. registrazione:
posnetek na magnetoskopskem traku registrazione su nastro magnetico

potèk (časa) curso m ; transcurso m ; decurso m ; (zadeve) marcha f ; (bolezni) proceso m ; curso m ; (razvoj) desarrollo m

potek bolezni curso m de la enfermedad
potek dela proceso m de trabajo
nadaljnji potek desarrollo m ulterior
potek življenja carrera f
po poteku (od) al cabo de, después de, pasado(s)..., transcurrido(s)...
imeti normalen potek seguir su curso normal
dobiti dober (slab) potek tomar un rumbo favorable (desfavorable)

poúk enseignement moški spol , instruction ženski spol , leçon(s) ženski spol (množine) , classe ženski spol , école ženski spol

pouk (tujih) jezikov enseignement des langues (étrangères)
pouk na prostem enseignement en (ali de) plein air
pravni pouk instruction judiciaire
pouk v razredu enseignement en (ali dans la) classe
šolski pouk enseignement scolaire, instruction publique, classes ženski spol množine
pouk se konča opoldne la classe se termine à midi
nazorni pouk leçon de choses
dati, dobiti dober pouk (lekcijo) donner, recevoir une bonne leçon
rabiti komu za pouk servir de leçon (ali d'enseignement) à quelqu'un
špricati pouk sécher (ali manquer) la classe
jutri ne bo pouka il n'y aura pas classe demain

poule [pul] féminin

1. kokoš, kura; familier, figuré miška, mucka, ljubica, metresa; familier dekle, ženska

2. sport igra; runda; vložek pri igri; grupa moštev (rugby)

bouillon masculin de poule kokošja juha
chair féminin de poule kurja polt
mère féminin poule (figuré) mati, ki zelo skrbi za svoje otroke
poule de bruyère divja kokoš
petite poule de bruyère ruševčeva samica
poule d'eau vodna kokoš
poule d'élevage réjna kokoš
poule d'essai poskusna dirka triletnih konj
poule faisane fazanka
poule finale (sport) finale, finalno tekmovanje
poule bonne pondeuse, bonne couveuse dobra kokoš nesnica
poule d'Inde pura, purica
poule mouillée, cœur masculin de poule mevža, strahopetec, šleva
poule de neige severna kokoš, snežka
poule sauvage pegatka
avoir la chair de poule imeti kurjo polt, trepetati od strahu
quand les poules auront des dents (figuré) nikoli
être comme une poule qui a trouvé un couteau (figuré) biti zelo začuden, zelo v zadregi
se coucher, se lever comme (ali avec) les poules zgodaj iti spat, zgodaj vsta(ja)ti
faire un cul de poule zaviti usta, namrdniti se
mener les poules pisser zapravljati (svoj) čas
tuer la poule pour avoir l'œuf iz lakomnosti ali nepotrpežljivosti uničiti vir pomembnega dobička
tuer la poule aux œufs d'or uničiti si vir dobička, dober vir materialnih sredstev
qui naît poule aime à gratter (proverbe) prirojenih lastnosti se ne moreš odvaditi, otresti

povpreč|en [é] (-na, -no) durchschnittlich, Durchschnitts- (človek der Durchschnittsmensch, obraz das Durchschnittsgesicht, učenec der Durchschnittsschüler, uspeh die Durchschnittsleistung, cena der Durchschnittspreis, letina die Durchschnittsernte, starost das Durchschnittsalter, velikost die Durchschnittsgröße, hitrost die Durchschnittsgeschwindigkeit, prihodek die Durchschnittseinnahme); (zelo običajen/navaden) Allerwelts- (obraz das Allerweltsgesicht), Normal- (porabnik der Normalverbraucher), Dutzend- (okus der Dutzendgeschmack, blago die Dutzendware); (ne posebno dober) mittelmäßig, mäßig; (vsakdanji) alltäglich
povprečna vrednost der Durchschnitt, das Mittel (letna Jahresmittel)
povprečna ocena der Notendurchschnitt, Zensurendurchschnitt
povprečni osebni dohodek der Regellohn
tehnika meja povprečne izhodne kakovosti größter Durchschlupf

povràtljiv -a -o spravljiv: brzo se naljutio, ali je bio -e prirode naglo se je razjezil, pa je kmalu bil dober; -ōst ž spravljivost

povratna tekma stalna zveza
(športna prireditev) ▸ visszavágó mérkőzés
Zavedamo se, da bo tudi na povratni tekmi treba zaigrati na vso moč. ▸ Tisztában vagyunk azzal, hogy a visszavágón is teljes erőbedobással kell játszanunk.
Zmaga brez prejetega gola bi bila dober obet za povratno tekmo na Poljskem. ▸ Egy kapott gól nélküli győzelemmel jó kilátások lennének a lengyelországi visszavágóra.

poznaválec connoisseur (of); expert; (competent) judge

poznaválec miniatur a connoisseur of miniatures
biti dober poznaválec glasbe to be a good judge of music
on je eden najboljših poznaválcev francoske književnosti he is one of the best authorities on French literature

poznaválec, -lka connaisseur, -euse moški spol, ženski spol , (strokovnjak) expert moški spol

dober poznavalec fin connaisseur
poznavalec umetnosti connaisseur en matière d'art
biti dober poznavalec arheologije être compétent en archéologie
biti dober poznavalec vin être connaisseur en vins
govoriti kot dober poznavalec stvari parler en connaissance de cause
presojati kot dober poznavalec juger en connaisseur

prae-ditus 3 (*praedere iz *prae-dare)

1. obdarjen (obdarovan) s čim, imajoč kaj (v negativnem pomenu), preskrbljen (oskrbljen, obložen) s čim, skladen s čim, podvržen čemu: S., Iust., Plin., Sil. idr., sensibus Ci., sensu divino Lucr., summis ornamentis honoris Ci., summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., vitio grandi Ci., immani crudelitate Ci., parvis opibus Ci., amplissimo sacerdotio Ci., spe, amentiā Ci., metu Ci. od strahu prevzet, singulari bonitate et modestiā Ci. izredno dober in skromen, simulacrum summa atque antiquissima religione praeditum Ci. ki se ga (je) je držal(a) … , ki je užival(a), tantā amentiā et audaciā Ci. tako nespameten in drzen.

2. = praepositus predpostavljen: eorum de numero praediti curant singuli Ap., ille, qui nobis praeditus fuit Ap., ei negotio praediti Ap., deus ei rei praeditus Fr.

prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). — Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).

prav²

1. (kar, dosti, zelo) veliko, rad, malo: recht (viel, gern, wenig)
prav dober recht gut, ocena: (sehr) gut
| ➞ → čisto, zelo

2. s presežnikom: aller- (najboljši der allerbeste)

3. z nikalnico gar (prav nič gar nichts)

4. (točno) direkt (prav pred hišo direkt vor dem Haus)

5. (pošteno) ordentlich, tüchtig (cel teden nismo prav jedli wir haben die ganze Woche nicht ordentlich/tüchtig gegessen)

pràv

A) adv.

1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene

2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene

5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca

6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto

pravi|ti se (- se) heißen (dober večer se pravi po francosko bon soir Guten Abend heißt auf französisch bon soir; ve, kaj se pravi nositi odgovornost er weiß, was es heißt Verantwortung zu tragen)
to se pravi das heißt, (bolje rečeno) will heißen, (torej) also
hiši se je pravilo … das Haus hieß …

precéj² (mnogo) a great deal, a good deal of; in no small measure; much, many; pretty; rather; quite a few

precéj (kar) dober rather good
precéj dolgo a pretty long time
precéj pozno rather late
precéj denarja a great deal of money
precéj knjig a good many books
precéj dolga pot rather a long way
kar precéj daleč od tu a good distance from here
njegova opazka je bila precéj bedasta his remark was rather foolish
jaz bi precéj rajši ne šel a I would (ali I'd) much rather not go there

prêcher [prɛše] verbe transitif oznanjevati evangelij (božjo besedo); pridigati; opominjati, prepričevati; familier poveličevati, slaviti

prêcher le carême imeti postne pridige
prêcher d'exemple dajati dober zgled
prêcher pour son saint govoriti za svojo stvar, za lastno korist
prêcher dans le désert pridigati gluhim ušesom

pregled¹ [è] moški spol (-a …) nad križiščem, dogajanjem ipd.: der Überblick, die Übersicht, die Überschau, skozi kaj: der Durchblick
imeti (dober) pregled nad einen guten Überblick haben/besitzen (über), die Übersicht haben über, (etwas) überschauen, überblicken, übersehen
izgubiti pregled den Überblick verlieren
točka pregleda nad križiščem die Sichtlinie