zádnji dernier, ultime, extrême, suprême; arrière, postérieur
v zadjem času ces derniers temps
v zadjih letih ces dernières années
zadjo nedeljo dimanche dernier
zadji (pretekli) teden la semaine dernière (ali passée)
zadnji dan meseca le dernier jour du mois
zadnji del la partie arrière (ali postérieure)
zadje noge les pieds moški spol množine de derrière
zadje novice dernières nouvelles, nouvelles de dernière heure
zadja ura dernière heure, heure suprême
zadja volja dernières volontés, testament moški spol
imeti zadjo besedo avoir le dernier mot
zadje časti (pri pogrebu) honneurs suprêmes (ali funébres)
zadnji v zadnjih zdihljajih biti être à l'agonie (ali à toute extrémité)
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier
Zadetki iskanja
- zaglédati (-am)
A) perf. avvistare, scorgere, vedere:
pren. zagledati beli dan nascere; (di libro) uscire, essere stampato
B) zaglédati se (-am se) | zagledováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. guardar fisso, fissare
2. pren. innamorarsi; invaghirsi (di); appassionarsi (a) - zahválen of thanks; thanksgiving
zahválni dan (praznik) ZDA Thanksgiving Day (zadnji četrtek v novembru)
zahválni cerkveni obred ZDA thanksgiving service
zahválno pismo letter of thanks - zahvaln|i (-a, -o) Dank- (govor die Dankrede, daritev das Dankopfer, molitev das Dankgebet, pesem das Danklied, služba božja der Dankgottesdienst, obred die Dankfeier, pismo das Dankschreiben), Dankes- (formula die Dankesformel, besede Dankesworte množina)
zahvalni dan das Erntedankfest - zakol [ô] moški spol (-a …) die Schlachtung (domači Hausschlachtung, prisilni Notschlachtung, na črno Schwarzschlachtung)
… za zakol Schlacht-
(kokoš das Schlachthuhn)
zrel za zakol schlachtreif
dan zakola der Schlachttag - zapadlost ženski spol (-i …) die Fälligkeit; (zapadenje) der Verfall
zapadlost imetja v prid državi die Kaduzität
dan zapadlosti der Verfallstag, Verfalltag, Fälligkeitstag
datum zapadlosti das Verfalldatum
indosament po zapadlosti das Nachindossament - zapádlost échéance ženski spol , exigibilité ženski spol
dan (datum) zapadlosti jour moški spol (date ženski spol) échéance, échéance ženski spol - zasedanj|e [é] srednji spol (-a …) die Sitzung; die Tagung, v parlamentu tudi: die Beratung; (dolgotrajno Dauersitzung, spominsko Gedenksitzung, občinskega sveta Gemeinderatssitzung, parlamenta Parlamentssitzung, za zaprtimi vrati Klausurtagung, Klausursitzung); parlamenta - obdobje: die Sitzungsperiode
… zasedanja Sitzungs- Tagungs-
(dan der Sitzungstag, kraj der Tagungsort)
preložiti zasedanje sich vertagen
zaključiti/končati zasedanje austagen - zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikmirno zaspati ▸ békésen elalszik, kontrastivno zanimivo békés álomba merülPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.trdno zaspati ▸ mélyen elalsziktežko zaspati ▸ nehezen alszik elKadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.takoj zaspati ▸ azonnal elalszikotrok zaspi ▸ elalszik a gyerekdojenček zaspi ▸ elalszik a kisbababolnik zaspi ▸ elalszik a betegzaspati med vožnjo ▸ vezetés közben elalszikposkusiti zaspati ▸ próbál elaludnizaspati v naročju ▸ elalszik az ölébenzaspati za volanom ▸ elalszik a kormánynálzaspati od utrujenosti ▸ elalszik a fáradságtólzaspati v joku ▸ kontrastivno zanimivo sírva alszik elzaspati v solzah ▸ kontrastivno zanimivo könnyekkel a szemében alszik elutrujen zaspati ▸ fáradtan alszik elbati se zaspati ▸ fél elaludniLaže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.
2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikzaspati in zamuditi kaj ▸ elalszik és lekésik valamirőlKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.
3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhunymirno zaspati ▸ békésen elhunyza večno zaspati ▸ kontrastivno zanimivo örök álomba szenderül
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolzaspati v razvoju ▸ lemarad a fejlődésbenV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.
5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadnoga zaspi ▸ elzsibbad a lábaNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült. - zasvítati se (dan) commencer à poindre , (ali à faire jour) ; figurativno se faire jour, émerger en quelqu'un
dan se zasvita le jour commence à poindre (ali point, se lève) - zatem [é]
1. danach, darauf
dan zatem am Tag darauf
nedolgo zatem nicht lange darauf
kmalu zatem bald darauf
takoj zatem unmittelbar danach
2. später (10 let zatem 10 Jahre später)
3. (potem) in der Folgezeit, nachher, hernach - zatém
A) adv. dopo; poi; successivamente:
namočil ga je dež in dan zatem je zbolel si bagnò sotto la pioggia e il giorno dopo era già malato
najprej je doštudiral, zatem se je zaposlil prima finì gli studi e poi trovò un lavoro
B) zatém konj.
1. (pri naštevanju) poi, inoltre:
izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno esportavano vino e inoltre armi, lana, tela
2. zatem ko (potem ko) dopo che:
zatem ko je prijatelj odšel, je zazvonilo pri vratih dopo che l'amico se ne fu andato, suonarono alla porta - zatemnéti (-ím) | zatemnévati (-am) perf., imperf. oscurarsi, offuscarsi (tudi pren.):
njegova slava je hitro zatemnela la sua fama si offuscò presto
ob teh besedah je njegov obraz zatemnel a quelle parole si oscurò in volto
ko je dan zatemnel, so se prižgale luči all'imbrunire si accesero le luci - zatòn (-óna) m
1. (zahod) tramonto, calata (del sole)
2. pren. (konec, propad) declino, tramonto:
gospodarski, politični zaton dežele il declino economico, politico di un Paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dan gre v zaton si fa sera
stoletje gre v zaton il secolo sta per finire
igralec v zatonu un attore sul viale del tramonto - zavekati glagol
1. pogosto v leposlovju (zajokati) ▸ felsír
Ko zaveka otročiček, mu potisne dojko v usta. ▸ Amikor a kisded felsír, a szájába nyomja az emlőjét.
2. pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ sopánkodik, siránkozik
"Nos si mi zlomila!" je zavekal. ▸ „Eltörted az orrom!” – sopánkodott.
3. pogosto v leposlovju (o rojstvu) ▸ világra jön, napvilágot meglát
Ob 7.45 je na svet zavekalo novo dete. ▸ 7.45-kor jött a világra az újabb gyermek.
Dan pa je bil očitno več kot naklonjen tudi porodnicam, saj je v 24 urah v porodnišnici zavekalo več kot tridesetkrat. ▸ A jelek szerint a vajúdó nők számára is eszményi volt a nap, mivel 24 óra alatt több mint 30 kisbaba látta meg a napvilágot.
4. pogosto v leposlovju (o nastanku) ▸ napvilágot meglát
Priznati moram, da sem v spletu našel še druge datume, ko naj bi mladi internet prvič zavekal, in različna imena "pravih očetov", ki so ga zaplodili. ▸ Be kell vallanom, hogy más dátumokat is találtam a világhálón arról, hogy mikor látott napvilágot először az internet, és az őt nemző „valódi apák” különböző neveire bukkantam. - zazori|ti se [ó] (- se) ➞ → zdaniti se
poetično dan se zazori der Tag bricht ein - zbrska|ti (-m)
zbrskati na dan hervorkramen - zdóma adv. fuori, via di casa:
ves dan biti zdoma stare fuori tutto il giorno - zdržáti (-ím)
A) perf.
1. sopportare, sostenere; resistere (a):
zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
zdržati mučenje sopportare le torture
zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua
2. resistere, tener duro, tener testa:
zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza
3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno
4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette
5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto
B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.
1. astenersi:
zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
zdržati se glasovanja astenersi dal voto
2. trattenersi:
rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne - zímski d'hiver, de l'hiver, hivernal
zimski dan jour moški spol (ali journéef) d'hiver
zimsko jabolko pomme ženski spol d'hiver
zimski mraz froid moški spol d'hiver
zimska olimpiada (olimpijske igre) olympiade ženski spol (jeux moški spol množine olympiques) d'hiver
zimski plašč manteau moški spol d'hiver
zimsko spanje (zoologija) sommeil hivernal (ali hibernal, hiémal), hibernation ženski spol
zimski šport sports moški spol množine d'hiver
zimski vozni red horaire moški spol d'hiver
zimska zaloga (ozimnica) provision(s)
f(pl) pour l'hiver
zimsko zdravilišče station ženski spol hivernale (ali d'hiver)