Franja

нерабочий день nedelavnik, dan počitka, praznik

обнаруживать, обнаружить odkri(va)ti, razkri(va)ti, razode(va)ti, spraviti na dan;
о. зубы pokazati zobe;

обнаруживаться, обнаружиться prihajati na dan, priti na dan, pokazati se

отгул m praznovanje; prosti dan

ото gl. от; день ото дня dan za dnem

подённый dneven; na dan
подённый рабочий dninar
подённая плита dnina, mezda;

прорываться, прорваться predirati se, predreti se, prihajati na dan, priti na dan; počiti; ven planiti

разгульный nebrzdan, razbrz dan

родины f pl. (zast.) rojstni dan; porod

розговенье n prvi mesni dan po postu (o veliki noči), konec posta

светопреставление n konec sveta, sodni dan; (pren.) zmešnjava, gneča

судный день (cerk.) sodni dan

сутки f pl. dan in noč, 24 ur skupaj

трудодень m delovni dan

фонтанировать vreti na dan v curku

a², an [ei, ə; ən] pridevnik & nedoločni člen
neki, določen; eden; vsak; isti

all of a size vsi iste velikosti
twice a day dvakrat na dan
such a one (prav) takšen
he is a teacher je učitelj
half a day pol dneva
a great deal of veliko česa
a few questions nekaj vprašanj
a little time nekaj časa
many a time marsikdaj, dostikrat

a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!

3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden

6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit

7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra

8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno

9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem

10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo

about² [əbáut] predlog
okoli, okrog, o, pri

to beat about the bush ne priti z besedo na dan
go about your business! skrbi za svoje stvari!
to go the wrong way about s.th. lotiti se stvari z napačnega konca
she is about the house je nekje v hiši
to have no money about one ne imeti pri sebi denarja
I looked round about me pogledal sem naokrog
I'll see about it poskrbel bom za to
it's about time čas je že
be quick about it! podvizaj se!, pohiti!
what about it? kaj bi bilo s tem?
to have one's wits about one jasno misliti

abrir (pretekli deležnik: abierto) odpreti; (pre)lomiti, (raz)klati, (raz)deliti; preluknjati; preorati (zemljo); vrezati (v baker itd.); zbuditi (tek); razpisati (tekmovanje); določiti (cene); razširiti, razprostreti (krila)

abrir los brazos razširiti roke
abrir un comercio trgovino odpreti (začeti)
(fig) abrir la mano biti podkupljiv
abrir la marcha biti na čelu
abrir (el) paso, abrir calle prostor napraviti
abrir tanto ojo, abrir los ojos debelo (po)gledati
abrir un túnel predor zgraditi
en un abrir y cerrar de ojos kot bi trenil, v hipu
abre el día dan se zjasni
esta puerta abre mal ta vrata se slabo zapirajo
las ventanas abren al (ali sobre el) jardín okna se odpirajo na vrt
abrirse odpreti se (cvetje); komu svoje srce razkriti
abrirse paso preriniti se, pomagati si

absorber [-be] verbe transitif vpi(ja)ti, vsrka(va)ti, vsesati, absorbirati; použiti, pojesti, popiti; figuré popolnoma zaposliti ali prevzeti

s'absorber zatopiti se, poglobiti se (dans v)
il absorbe deux litres de vin par jour popije dva litra vina na dan
ce travail m'absorbe beaucoup to delo me zelo zaposluje
toutes mes économies sont absorbées par cette dépense ta izdatek je požrl vse moje prihranke