Franja

Zadetki iskanja

  • bilánca balance (of accounts); ZDA financial statement, statement of conditions; (papir) balancesheet

    aktivna (pasivna) trgovinska bilánca favourable (unfavourable) balance of trade, a credit (an adverse) balance
    letna, zaključna bilánca annual, final balance
    plačilna bilánca balance of payments
    surova bilánca rough (ali trial) balance
    napraviti bilánco to work out (ali to produce) a balance sheet
    znatno prizadeti plačilno bilánco to affect the balance of payments considerably
    analiza bilánce ZDA statement analysis
  • binden (band, gebunden) vezati, povezati, povezovati; an, in, um : privezati na, v, okoli; (zusammenbinden) zvezati; (verpflichten) obvezovati, biti obvezujoč (za); mit Mehl: zgostiti
  • Bindung, die, (-, -en) vez (tudi Chemie, Physik, Sport); bei Büchern, Textilien, Physik vezava; (Binden) vezanje, (Verbindung) povezava, emotionell: navezanost (an na); Sport Fechten: položaj
  • bird [bə:d] samostalnik
    ptič, ptičica
    sleng deklica, dečko, oseba
    ameriško, sleng navdušenec; čudak

    figurativno old bird lisjak, zvitorepec, tič
    to do s.th. like a bird zelo rad, z lahkoto kaj narediti
    bird of calm vodomec
    the early bird catches the worm rana ura zlata ura
    cock bird ptičji samec
    birds of a feather flock together ene vrste ptiči skupaj letijo, Šimen Šimnu gode
    fine feathers make fine birds obleka dela človeka
    to give the bird zavrniti, odkloniti, izžvižgati
    a bird in the hand is worth two in the bush boljši danes vrabec kakor jutri zajec, bolje drži ga kot lovi ga
    hen bird ptičja samica
    to hit the bird in the eye v črno zadeti
    bird of Jove orel
    bird of Juno pav
    to kill two birds with one stone dve stvari hkrati opraviti, dve muhi naenkrat ubiti
    a little bird told me so nekdo (ne smem ali nočem povedati, kdo) mi je povedal
    bird of paradise rajska ptica, rajčica
    an old bird is not caught with chaff star lisjak ne gre na limanice
    bird of passage ptica selivka
    bird of prey ptica roparica
    a queer (gay) bird čudak (veseljak)
    a wise old bird zvitorepec
  • bis Präposition: do (bis wann do kdaj, bis wohin do kam/kod ...) von ... bis od ... do; bis an približno do; bis hin zu tja do; bis auf (einschließlich) vključno z, (ausgenommen) razen; Bis nachher! Na svidenje! Konjunktion: dokler, dokler ne (bis er kommt dokler ne pride)
  • biséct -ţi (-ţi, -te) adj. prestopen
    an bisect prestopno leto
  • bistven (-a, -o) wesentlich; spadajoč k bistvu: wesenhaft
    biti bistven wesentlich sein, Hauptsache sein
    je bistven auf … kommt es an
    ni bistven auf … kommt es nicht an
    bistvena značilnost das Wesensmerkmal
    bistvena točka der Kernpunkt, der springende Punkt
    bistveno das Wesentliche (Wesentliches), figurativno die Hauptsache
  • biti1 (sem)

    1. sein; (obstajati) existieren
    je/ni es gibt/es gibt nicht (je razlog/ni razloga … es gibt Grund/ keinen Grund …)
    česa je še (etwas) gibt es noch (kruha je še Brot gibt es noch)

    2.
    biti kaj (etwas) sein (biti otroška zdravnica/sprevodnik Kinderärztin/Schaffner sein)
    jaz sem, ki sem ich bin, der "ich-bin-da"

    3.
    biti kakšen sein (biti velik/rdečelasa/čistokrven/žalosten groß/rothaarig/reinrassig/traurig sein)
    po okusu: schmecken (biti grenak/kisel/sladkast bitter/sauer/süßlich schmecken)
    biti (zelo) lačen/žejen (großen) Hunger/Durst haben
    ne biti lačen/žejen keinen Hunger/Durst haben

    4.
    je/so/ni (potekati) stattfinden (seja je v dvorani B die Sitzung findet im Saal B statt; pogrebne slovesnosti bodo v ponedeljek die Begräbnisfeierlichkeiten finden am Montag statt)
    (koga) ni (jemand) ist nicht hier/da
    koga še ni (jemand) ist noch nicht gekommen (Karla še ni Karl ist noch nicht gekommen; staršev še ni nazaj/doma die Eltern sind noch nicht zurück/sind noch nicht gekommen)
    šole jutri ne bo (morgen) gibt es keine Schule

    5.
    je/ni tako dem ist (nicht) so

    6.
    biti do česa: meni je do česa mir ist an (etwas) gelegen; ich habe Interesse an (einer Sache) (meni je do resnice mir ist es an der Wahrheit gelegen; meni ni do mesa ich habe kein Verlangen nach Fleisch)
    meni je/ni do koga mir ist an (jemandem) gelegen/nicht gelegen; (jemand) interessiert mich (nicht)
    |
    biti iz Pariza/dobre hiše: aus (Paris/gutem Haus) sein
    biti iz najhujšega über dem Berg sein
    |
    biti na kom: na tebi je, da … es ist/liegt an (dir), zu …
    |
    biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen; bil je ob življenje er ist ums Leben gekommen; bil je ob kosilo er ist ohne Mittagessen geblieben)
    |
    biti pri teti/zdravniku: bei (der Tante/dem Arzt) sein; (die Tante/den Arzt) besuchen; zabavi: besuchen; (večerni) predstavi: in (der Vorstellung/Abendvorstellung) sein
    biti pri čem : vem, pri čem sem (ich weiß,) woran ich bin
    |
    biti za (odobravati/podpirati) dafür sein
    |
    meni je/ni ➞ → dobro, dolgčas, slabo, všeč itn.
    biti ➞ → na glasu itn.
    v restavraciji: za koga je (riba)? wer bekommt ([den] Fisch)?
  • blagoslov moški spol (-a …) der Segen (Božji Gottessegen); izrečen: der Segensspruch; (blagoslovitev) die Segenspendung
    brez blagoslova ohne Segen
    prinašati blagoslov Segen bringen
    kar prinaša blagoslov [segenbringend] Segen bringend
    klicati blagoslov na den Segen herabrufen an
    knjiga blagoslovov das Segnungsbuch
  • blamírati (koga) to compromise (someone); to expose someone to ridicule; to ridicule someone; to bring discredit upon someone; to disgrace someone; to make someone look a fool

    blamírati se to disgrace oneself, to make oneself ridiculous; to make a fool of oneself; (ne uspeti) to fail, to meet with failure; to make an ass of someone; to be confounded; to look foolish; to expose oneself to blame
    zelo se blamírati to make a prize fool (ali idiot) of oneself
    strašno sem se blamiral I made an awful fool of myself
    blamiran sem I feel foolish
    ne blamiraj me! pogovorno stop taking the mickey
  • blandus 3, adv. -e (blanditer: Pl., Tit. ap. Non., Prisc. ) (najbrž sor. z blaterāre, balbus, babulus; prvotno blandus = prijazno bebljajoč komu)

    1. v dobrem in slabem pomenu laskav, dobrikav, priliznjen, prikupljiv, prijazen, ljubkujoč: blandus amicus (naspr. verus) Ci., catulorum blanda propago Lucr., amator Pr., puella, puer, columba O., blandi doctores H., canibus blandis rabies venit V., blande rogare Ci., blandius petere Ci., blandissime appellare aliquem Ci., blande colendo (fructūs) Lucr. s skrbno nego, excipere aliquem hospitio blande ac benigne L., blandius moderari fidem H., blande flectere cardinem Ps.-Q. rahlo; s praep.: unum te puto minus blandum esse quam me, et, si uterque nostrum est aliquando adversus aliquem, inter nos certe numquam sumus Ci. ep.; z dat.: an blandiores in publico quam in privato, et alienis quam vestris estis? L.; z abl. instrumenti: doctā prece blandus H., non sumptuosā blandior hostiā H. manj ugajajoč, blanda precatu Stat.; z abl. limitationis: blandissimus ingenio Aur. = preveč prijaznega značaja; pesn. z gen. ali grškim acc. (glede na): blandus precum, blanda genas vocemque Stat.; pesn. z inf.: Stat., (Orphea) blandum et auritas fidibus canoris ducere quercus H. ki je z blagozvočnimi strunami prikupljivo privabljal hraste.

    2. pren. (o stvareh)
    a) laskav, prijazen, ljubkujoč, vljuden, dvorljiv: vox Enn. ap. Ci., Lucr., voces V., Plin. iun., soni, dicta, verba O., oratio, litterae Ci., laudes V., affabilis, blandus (erat Alcibiades) N. vljuden, blandis lacertis colla tenere O., blandi oculi Plin.
    b) vabljiv, dražesten, mičen, prikupen, prijeten: alea, ars, aquae, quies, soles O., gaudia, labor V., otium consuetudine in dies blandius L., voluptates blandissimae dominae Ci.; z dat.: res blanda legentibus Plin., blandae superûm mortalibus irae Stat.; subst. neutr. pl.: animus asperis blandisque pariter invictus Sen. ph.
  • blind1 [blaind] pridevnik (blindly prislov) (to za)
    slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen
    sleng pijan
    botanika brez cveta

    blind alley slepa ulica; figurativno zagata; mrtvi tir
    blind-alley occupation poklic, ki nima bodočnosti
    blind coal antracit
    anatomija blind gut slepič
    blind (drunk), blind to the world pijan ko žolna
    figurativno to have (ali apply) the blind eye zatisniti oko
    to go at s.th. blind na slepo srečo se česa lotiti
    blind leaders of the blind tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejo
    blind letter pismo brez naslova
    a blind man may perchance hit the mark slepa kura zrno najde
    blind man's holiday somrak
    as blind as a mole (ali a beetle, an owl) čisto slep
    to get on s.o.'s blind side izrabiti slabo stran koga
    blind pig, blind tiger nedovoljena točilnica
    blind shell slepi naboj
    blind spot mrtva točka
    to strike blind oslepiti
    to turn a blind eye to s.th. delati se slepega za kaj
    there's none so blind ne da si dopovedati
    it will happen when the devil is blind to se ne bo nikdar zgodilo
    blind window (door) zazidano okno (zazidana vrata)
    blind side nezavarovana, slaba stran
    blind corner nepregleden ulični vogal
    blind in an eye na eno oko slep
    blind to one's defects zaslepljen
  • blizu nahe, in der Nähe (česa von); (nedaleč) unweit, unfern
    tam blizu nahebei
    blizu čemu nahe an, [nahestehend] nahe stehend, -nah (tovarnam industrienah, časovno zeitnah, vladi regierungsnah, obali küstennah)
    čisto blizu zum Greifen nahe, in greifbarer Nähe
    posnetek od blizu die Nahaufnahme, die Naheinstellung
    od blizu in daleč von nah und fern
    biti blizu nahe sein, pričakovanjem: [nahekommen] nahe kommen
    priti blizu [nahekommen] nahe kommen, sich nähern
    biti komu blizu v odnosih: [nahestehen] nahe stehen
  • blow*5 [blou]

    1. prehodni glagol
    pihati, razpihavati; razstreliti, razstreljevati
    sleng oslepariti
    ameriško, sleng zapravljati; razmetavati
    sleng izdati
    pogovorno poveličevati

    2. neprehodni glagol
    pihati; doneti; piskati; puhati, sopsti; razpočiti se, eksplodirati; hvaliti se

    sleng I'm blowed! ali je mogoče!, za nič na svetu!
    to blow great guns močno pihati
    to blow air into z zrakom napihniti
    to blow a cloud kaditi pipo
    to blow hot and cotd kolebati, nenehno spreminjati svoje prepričanje
    it is blowing veter piha
    blow it! presneto, vraga
    to blow a kiss poslati poljubček
    to blow one's nose usekniti se
    to blow the bellows gnati mehove
    it's an ill wind that blows nobody good vsaka nesreča h kaki sreči
    he knows which way the wind blows ve, kam pes taco moli
    to puff and blow sopsti, puhati, sopihati
    to blow one's trumpet (ali horn) hvaliti se
    navtika, sleng to blow the gaff zatožiti, izdati koga
    to blow the expense pogostiti koga, plačati račun
    to blow a whistle zapiskati na piščalko
  • boat1 [bout] samostalnik
    čoln, barka, ladja, parnik; skledica (v obliki čolna)

    to be (ali sail) in the same boat deliti isto usodo
    to burn one's boat's zažgati mostove za seboj, onemogočiti si povratek
    ferry boat brod
    to take boat vkrcati se, odpotovati z ladjo
    boat train vlak, ki prevzame potnike z ladje
    boat trolley voziček za čoln
    folding boat zložljiv čoln
    fire boat gasilska ladja
    to have an oar in everyone's boat vtikati se v posle vsakogar
    pulling (ali rowing) boat čoln na vesla
  • bodóčnost the future; futurity; time to come

    v bližnji bodóčnosti in the near future
    v dogledni bodóčnosti in the foreseeable future
    mož bodóčnosti an up-and-coming man, a man with a future
    imeti veliko bodóčnost to have a great future
    napovedati, prerokovati bodóčnost to predict, to foretell, to prophesy the future
    sanje bodóčnosti (figurativno) dreams pl of the future, castles pl in the air
    načrti za bodóčnost plans pl for the future
    bodóčnost bo pokazala it remains to be seen
    videti v bodóčnost to look into the future
    kaj nam bo prinesla bodóčnost? what does the future hold in store for us?
  • bogat (-a, -o) reich (česa an); reichhaltig; (premožen) reich, begütert
    zelo bogat človek: schwerreich, steinreich
    bogat z/na -reich (z beljakovinami eiweißreich, z lesom holzreich, z maščobami fettreich, z nafto ölreich, s padavinami niederschlagsreich, s pigmentom pigmentreich, z ribami fischreich, z rudami erzreich, s surovinami rohstoffreich, z vitamini vitaminreich, z vodo wasserreich, wasserführend, energetsko energiereich, miselno gedankenreich, oblikovno formenreich, vsebinsko gehaltvoll, inhaltsreich)
    bogata domišljija der Phantasiereichtum
    tehnika bogata pena der Reichschaum
    država, bogata s surovinami das Rohstoffland
    |
    bogati in revni arm und reich
  • bogát rich (z in, with); wealthy; well off; affluent, opulent; (obilen) abundant, copious

    zelo, neizmerno bogát enormously rich; as rich as Croesus
    bogáta izbira a wide selection
    bogáta pojedina a rich feast
    bogáta rima rich rhyme
    bogáta zemlja rich (ali fertile) soil
    bogáta žetev a rich harvest, heavy crop, bumper crop
    z zlatom bogáta ruda an ore rich in gold
    bogát z živino rich in cattle
    bogáto ilustriran profusely illustrated
    biti zelo bogát to be rolling in money, to be made of money
    biti bogát z to be rich in
    postati bogát to become rich
  • boj [ô] moški spol (-a …)

    1. vojska, šport der Kampf (v zraku Luftkampf, iz bližine Nahkampf, na tleh Bodenkampf, posameznikov Einzelkampf, ulični Straßenkampf, za naslov prvaka Titelkampf, za svobodo/osvobodilni Freiheitskampf); biološko, sociološko: der Kampf (za obstanek Daseinskampf, Kampf ums Dasein, Existenzkampf; za mezde Lohnkampf, za oblast Machtkampf, delavski Arbeitskampf, konkurenčni Konkurrenzkampf, kulturni Kulturkampf, predvolilni Wahlkampf, razredni Klassenkampf, smrtni Todeskampf); vojska v vojni, pri akcijah: die Kampfaktion, Kampfmaßnahmen množina, das Gefecht (pri umiku Rückzugsgefecht, v naselju Ortsgefecht, navidezen Scheingefecht); figurativno besedni boj, boj mnenj ipd.: der Streit (besedni Wortstreit, mnenj Meinungsstreit)

    2.
    boj proti čemu (zatiranje, odpravljanje, zdravljenje itd.) die Bekämpfung (bolečinam Schmerzbekämpfung, hrupu Geräuschbekämpfung/Lärmbekämpfung, inflaciji Inflationsbekämpfung, insektom Insektenbekämpfung, mamilom Rauschgiftbekämpfung, prahu: Staubbekämpfung, raku Krebsbekämpfung, tuberkulozi Tuberkulosebekämpfung, zločinom Verbrechensbekämpfung)
    boj na barikadah der Barrikadenkrieg
    boj na dveh frontah ein Kampf an zwei Fronten
    boj na nož ein Kampf bis aufs Messer, ein Kampf Mann gegen Mann
    boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
    sposoben za boj kampffähig
    nesposoben za boj kampfunfähig
    pripravljen za boj kampfbereit, gefechtsbereit
    potek boja das Kampfgeschehen
    prizorišče boja der Kampfplatz
    brez boja kampflos
    naveličan boja kampfmüde
    udeleženec bojev der Kombattant
    območje bojev die Kampfzone, das Kampfgebiet
    opustiti boj den Kampf aufgeben
    iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
    spustiti se v boj zu den Waffen greifen, zum Kampf antreten
    izzvati na boj zum Kampf herausfordern
    za kar je divjal hud boj [heißumkämpft] heiß umkämpft
  • bojeváti se to fight, to struggle (z with, proti against); to combat, to battle; to contest; to contend (z with)

    bojeváti se za koga to fight for someone
    bojeváti se za kak ideal to fight for an ideal
    bojeváti se za svoje življenje to fight for one's life
    bojeváti se do konca, do odločitve to fight to a finish, to fight it out
    bojeváti se do kraja to fight to the bitter end
    bojeváti se na življenje in smrt to fight for dear life
    bojeváti se za vsako ped zemlje to contest every inch of ground
    bojeváti se na strani koga to fight on the side of someone