Franja

fresco svež, hladen, hladilen, zdrav; živahen, nedaven, nov; lahek (poletna obleka); cvetoč; hladnokrven; predrzen

manteca fresca sveže maslo
pan fresco svež kruh
al fresco pod milim nebom
(pintura) al fresco freska
pintar al fresco freske slikati
estar /quedar(se)/ fresco blamirati se, neuspeh doživeti
¡pintura fresca! sveže pobarvano!
quedarse tan fresco ne se pustiti spraviti iz koncepta
¡(ya) está V. fresco! to tvezite komu drugemu!
¡estaríamos frescos! še tega bi se manjkalo! ta je pa dobra!
¡estamos frescos! to smo se namazali! lepa stvar!

fris samostalnik
1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiskaAmpak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.

fucina f

1. kovaško ognjišče, kovačnica

2. pren. kovačnica, delavnica, leglo:
fucina d'ingegni kovačnica genijev, velikih umov
quella compagnia è una fucina di misfatti ta druščina je leglo zločinov

funditō -āre (iz funda preko *fundāre metati, šele pozneje tudi intens. glag. fundere, ki se je glede pomena „metati“ pomešal s *fundāre; ta *fundāre pa ni isti kot iz fundus izpeljani glag. fundō -āre; gl. fundo)

1. (s pračo) metati, lučati, streljati: f. creberrima spicula Amm.

2. podreti, vreči na tla: eo illos volantes iussi funditarier Pl.

3.
a) bruhati kaj: flammam velut ardenti capite Fl.
b) f. se razširjati se: Amm.

4. metaf. besedam dati, da vrejo iz ust, bruhati jih: verba f. Pl., fenerato funditat Pl.

funzionare v. intr. (pres. funziono)

1. funkcionirati, delovati:
questa macchina funziona bene ta stroj dobro deluje
il cuore ha cessato di funzionare srce je prenehalo delovati

2. opravljati funkcijo, službo:
funzionare da segretario opravljati funkcijo tajnika; relig. opravljati obred, maševati:
oggi funziona il vescovo danes mašuje škof

gabarit [-ri] masculin model ladijskih delov v naravni velikosti; nakladna mera; familier, populaire fizične dimenzije, debelost ali postava; familier moralne dispozicije ali umske sposobnosti; predpisane dimenzije ali oblika predmeta

camion masculin chargé conformément au, à son gabarit meri ustrezno naložen tovornjak
des bateaux masculin pluriel de tout gabarit ladje vseh dimenzij
cet enfant ne dépasse pas le gabarit d'un élève moyen ta otrok ne presega nivoja poprečnega učenca

gábiti se dar asco (a); repugnar

ta knjiga se mi gabi este libro me repugna
to se mi gabi me da asco; me repugna; siento nauseas

gainer [gɛne] verbe transitif (tesno) obda(ja)ti (z nožnico), oklepati, prevleči

cette robe vous gaine trop ta obleka vam je pretesna

galaksija samostalnik
1. (nebesno telo) ▸ galaxisGradili so vse večje teleskope, s katerimi pa so preučevali predvsem šibke zvezde in oddaljene galaksije. ▸ Egyre nagyobb távcsöveket építettek, de ezeket elsősorban halvány csillagok és távoli galaxisok tanulmányozására használták.
Povezane iztočnice: eliptična galaksija

2. izraža poudarek (velika skupina) ▸ univerzum, galaxis
To je bilo obdobje ameriške zgodovine, v katerem je obstajala galaksija mož, ki so z govorniškimi sposobnostmi pritegovali množice. ▸ Ez volt az amerikai történelemnek az a korszaka, amikor egy univerzumra való olyan férfi volt, aki szónoki képességeivel tömegeket vonzott.
Ta kraj je pravcata galaksija gozdnih ptic in plenilcev, ki jih preganjajo. ▸ Ez a hely valódi univerzuma az erdei madaraknak és az őket üldöző ragadozóknak.

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

gant [gɑ̃] masculin rokavica

une paire de gants par rokavic
gant de boxe, de caoutchouc, fourré, en peau (de daim), protecteur, tricoté, de toilette boksarska, gumijasta, podložena, kožnata (iz jelenovine), zaščitna, pletena, toaletna (za umivanje) rokavica
aller comme un gant biti kot vlit
cette robe te va comme un gant ta obleka je na tebi kot vlita
jeter le gant pozvati na dvoboj, izzvati
mettre, retirer ses gants obleči, sleči nogavice
relever le gant sprejeti izzivanje (dvoboj)
mettre, prendre des gants avec quelqu'un (figuré) koga z rokavicami prijeti, obzirno z njim ravnati
sans prendre des gants (figuré) brez rokavic, odkrito
se donner des gants pripisovati si uspeh ali zaslugo za kaj
retourner quelqu'un comme un gant obračati koga kot rokavico, vse lahko s kom napraviti, koga lahko o popolnoma nasprotnem prepričati
il est souple comme un gant (figuré) lahko ga okoli prstov oviješ

garce [gars] féminin deklina; vlačuga; familier hudobna, neprijetna ženska; (populaire)

une garce de (figuré) pasji, vražji
une garce de vie pasje življenje
cette garce de maladie ta vražja bolezen

garder [garde] verbe transitif varovati, čuvati, nadzirati, (o)hraniti; paziti; obdržati; streči, negovati

garder quelqu'un de quelque chose koga pred čim varovati, komu kaj prihraniti
se garder čuvati se, paziti se, izogibati se (de quelque chose česa); ohraniti se; populaire paziti, biti buden, biti na oprezu
garder les apparences (ali: les dehors, les bienséances) varovati videz, spodobnost, dostojnost
garder son calme ohraniti svoj mir, miren ostati
garder la chambre ne iti iz sobe (zaradi bolezni)
garder son chapeau ne se odkriti
garder fidélité àq ostati zvest komu
garder sous clef držati pod ključem
garder le lit biti v postelji (zaradi bolezni)
garder le jeûne postiti se
garder des fruits (o)hraniti sadje
garder les mains libres obdržati proste roke
garder un malade streči bolniku, negovati bolnika
garder la mesure, le pas držati mero, korak
garder les moutons pasti ovce
nous n'avons pas gardé les cochons ensemble (figuré) nisva skupaj krav pasla
garder sa parole držati svojo besedo
garder rancune, une dent à quelqu'un jezo kuhati, jezen biti na koga
garder son sang froid, son sérieux ostati hladnokrven (ohraniti mirno kri), ostati resen
garder le silence molčati, vztrajati v molku
garder à vue ne iz oči izpustiti, imeti v vidu
garde ta vache! (familier) ne daj, da te ogoljufajo!
garder un secret, garder quelque chose pour soi ohraniti skrivnost, ohraniti kaj zase
garder la tête froide ostati hladnokrven
Dieu m'en garde! bog me obvaruj (tega)!
Qu'est-ce que l'avenir nous garde? Kaj nam bo prinesla bodočnost?
se garder du froid varovati se mraza
Gardez-vous de mentir! Izogibajte se laži!
Je m'en garderai bien! Še mislim ne na to, niti v sanjah ne mislim na to, mi ne pade v glavo!

Gargara -ōrum, n (τὰ Γάργαρα) Gárgara (Gárgare), najvišji vrh gore Ide v Trojadi z istoimenskim mestom ob njenem vznožju: O., MEL., PLIN., VAL. FL., STAT., MACR., ipsa suas mirantur Gargara messīs V. Soobl. Gargarus -ī, m: SERV. – Od tod adj. Gargaricus 3 gargarski: lucus AUS.

gâter [gɑte] verbe transitif (po)kvariti (tudi figuré); poškodovati, u-, za-mazati, skaziti; figuré škodovati (quelque chose čemu); (otroka) razvajati, raznežiti

se gâter pokvariti se, postati slabši, poslabšati se, spriditi se; (pijače) postati plehek, postán
cette maison gâte le paysage ta hiša kvari pokrajino
gâter les affaires, les choses zavoziti stvari, zavoziti jo, figuré zapeljati voz v blato
gâter l'existence à quelqu'un komu življenje otežiti, zagreniti
gâter la joie, le plaisir de quelqu'un komu veselje, zabavo skvariti
gâter le marché, le métier skvariti kupčijo, cene zbijati ali kaziti, prepoceni delati, delati umazano konkurenco
sujet à se gâter (blago) hitro pokvarljiv
il est riche, ce qui ne gâte rien bogat je, kar je samo še prednost več
ça ne gâte rien to nič ne škodi, to nič ne de, to je še ena prednost več
le temps se gâte vreme se kvari, postaja slabše

gauchir [gošir] verbe transitif skriviti, zviti; verbe intransitif kriviti se, zvi(ja)ti se, vežiti se (les)

gauchir un fait skriviti, popačiti dejstvo
gauchir un obstacle obiti oviro
une règle qui gauchit ravnilo, ki se krivi
se gauchir skriviti se, zviti se
cette planche s'est gauchie ta deska se je skrivila, se veži

Gaugamēla -ōrum, n (τὰ Γαυγάμηλα) velblodja postaja Gavgaméla (Gaugaméle) v Asiriji (zdaj Karmelis), kjer je Aleksander Vel. l. 331 premagal Dareja: CU., PLIN., AMM.

gênant, e [žɛnɑ̃, t] adjectif neudoben, neprijeten; siten, mučen; figuré nadležen, motilen, ki je napoti

ce n'est pas gênant to ni nobena težava, noben problem
c'est très gênant to je zelo mučno, neprijetno
cette armoire est gênante ta omara je napoti, v napoto
il devient gênant postaja nadležen

gêner [žɛne] verbe transitif ženirati, ovirati; tiščati (čevelj, obleka); biti nadležen, motiti, biti neprijeten; v zadrego spraviti, plašiti; spraviti v denarno stisko, mučno (pri)zadeti

se gêner ženirati se; omejiti se, doprinesti žrtev; biti si (medsebojno) nadležen
est-ce que la fumée vous gêne? vam je dim neprijeten?
ne pas se gêner ne se ženirati, vesti se čisto neprisiljeno, po domače, kot doma
ne vous gênez pas! bodite kot doma! kar po domače!; (ironično) kar dajte duška svojim čustvom!
cette dépense me gêne ta izdatek me spravlja v denarno stisko
gêner le commerce ovirati trgovino
il faut savoir se gêner un peu si on veut mettre de l'argent de côté treba se je znati nekoliko omejiti, če hočemo dati kaj denarja na stran