Franja

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

ver|a¹ [é] ženski spol (-e …) religija der Glaube, die Religion (državna Staatsreligion)
kriva vera der Irrglaube (tudi figurativno)
prazna vera der Aberglaube
krščanska vera christlicher Glaube
judovska vera jüdischer Glaube, das Judentum
artikuli/členi vere Glaubensartikel množina
brez vere bekenntnislos, religionslos
druge vere [andersdenkend] anders denkend, andersgläubig
izpovedovanje vere das Glaubensbekenntnis
kar se tiče vere in Glaubensdingen
priča vere der Glaubenszeuge
stvar vere die Glaubenssache
svoboda vere die Kultusfreiheit, Religionsfreiheit
utemeljitelj vere der Religionsstifter
vprašanje vere die Glaubensfrage
zgodovina vere die Religionsgeschichte
obvezna pripadnost kaki veri der Religionszwang
spreobrnitev k drugi veri die Konversion

vesél merry, cheerful, gay; glad; joyful, joyous; pleased

veséla družba cheerful company, happy band
vesél božič! (a) merry Christmas!
zelo vesél (židane volje) as merry as the day is long, as pleased as Punch
vesél smeh merry laugh
vesél sem, da vas spet vidim I am glad to see you again
biti vesél česa to be glad about something
veséla novica je prišla k nam včeraj the glad news reached us yesterday

veselíti (-ím)

A) imperf.

1. far piacere, rallegrare:
uspehi otrok starše veselijo i successi dei figli rallegrano i genitori
dovolite mi, da se predstavim: J. K. Veseli me permetta che mi presenti: J. K. Piacere!

2. essere amante, appassionato di, occuparsi di:
veseli ga astrofizika è un appassionato di astrofisica

B) veselíti se (-ím se) imperf. refl.

1. essere allegro, rallegrarsi; knjiž. gioire; divertirsi:
otroci se veselijo na travniku i bambini si divertono nel prato

2. godersi; attendere con gioia:
veseliti se počitnic attendere con gioia, godersi le vacanze
pren. prezgodaj se veseliti vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

vitamin samostalnik
1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitaminPretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitaminPila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitaminV tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.

vlák train

na vláku on a train
z vlákom by train
delavski vlák workpeople's train
jutranji vlák morning train
potniški (brzi, direktni, ekspresni, posebni, izletniški) vlák passenger (fast, through ali direct, express, special ali extra, excursion) train
luksusni vlák de luxe train, Pullman
oklepni vlák armoured train
lokalni vlák local train; ZDA shuttle train
mešani vlák composite passenger and goods train
vlák (jata) rib shoal, school
redni vlák regular (ali scheduled) train
odhajajoči vlák (the) train now starting
vlák ob 4ih the four o'clock train
tovorni vlák goods train
vlák ima zamudo the train is late (ali overdue ali behind time)
vlak ima 10 minut zamude the train is 10 miutes late
dati v promet poseben vlák to run a special train
peljati se z vlákom to go by train, to take the train
s katerim vlákom se boš peljal? which train will you take?
vlák mora priti ob devetih the train is due at nine
vstopiti v vlák to board a train, to get on a train
prestopiti v drug vlák to change
izstopiti iz vláka to alight from a train, to get off a train
odpeljati se, odpotovati z vlákom to leave by train
spremiti koga k odhodu vláka to see someone off
ujeti, priti pravočasno na vlák to catch a train
še ujeti vlák to catch a train in the nick of time
zamuditi vlák to miss a train

vléči tirer, traîner , (ladjo) remorquer , (čoln) haler, touer

vleči s seboj entraîner
vleči za seboj tirer (ali traîner) après soi, (nogo) traîner (la jambe)
vleči se za koga s'employer (ali s'entremettre) pour quelqu'un, intervenir (ali intercéder) pour (ali en faveur de) quelqu'un, prendre le parti de quelqu'un, prendre fait et cause pour quelqu'un
vleči se za kaj se disputer quelque chose, s'arracher quelque chose
vleči k sebi tirer à soi, attirer
vleči poglede nase attirer les regards (ali l'attention) sur soi
vleči na uho, ušesa prêter l'oreille à, écouter attentivement
vleči koga za uho tirer quelqu'un par l'oreille, tirer l'oreille à quelqu'un; (peč, pipa, cigara) tirer; (gledališko delo) attirer le public, avoir de l'attrait pour, avoir du succès, plaire
tukaj vleče (prepih) il y a un courant d'air ici
obleka se po tleh vleče la robe traîne par terre
proces se vleče že tri leta le procès (se) traîne (ali languit) déjà depuis trois ans
vleči se se traîner, s'étendre, se prolonger, traîner en longueur

vléči tirar (za de) ; arrastrar ; (ladjo) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo, čoln, z brega) sirgar

vleči dobiček iz sacar provecho (ali ganancia) de
vleči koga za roko (za lase, za ušesa) tirar del brazo (de los cabellos, de la oreja) a alg
vleči cigareto dar chupados al cigarillo
vleči na kopno (čoln) arrastrar a tierra
k sebi kaj vleči atraer (hacia sí) a/c
vleči poglede nase atraer las miradas
vleči pozornost nase llamar la atención
kvišku vleči alzar, elevar; (o pipi, peči, cigari itd.) tirar
vleči koga na svojo stran atraer a alg a su bando
vleče (prepih je) hay corriente (de aire)
vleče skozi okno el aire se vuela por la ventana
na uho vleči estar de escucha, aguzar el oído
ta barva vleče na modro este color tira a azul
ta gledališka igra vleče esta obra tiene gran éxito de público (ali tiene gran aceptación)
vleči se (zadeva) demorarse, tardar en resolverse
vleči se za kaj pedir a/c, solicitar a/c, aspirar a a/c, tratar de obtener a/c

voják soldier, serviceman, pl -men

navaden voják (prostak, borec) private (soldier), common soldier
odsluženi voják ex-serviceman, pl -men
odpuščeni voják demobilized (pogovorno demobbed) soldier, ZDA veteran
star voják veteran
najemniški voják mercenary
prostovoljni voják volunteer
Neznani voják (junak) the Unknown Soldier
voják od glave do pete every inch a soldier
voják pešak infantryman, foot soldier, VB (nekdanji vzdevek) Tommy, Tommy Atkins
voják iz cina (igrača) tin soldier
človek, ki mu vest ne dopušča, da bi služil vojáke conscientious objector (to service in the armed forces)
iti k vojákom to join up, to join the army
biti voják to soldier
igrati se vojáke to play at soldiers
služiti vojáke VB to wear the Queen's (oziroma the King's) uniform; to bear arms

voják soldat moški spol , militaire moški spol

navaden vojak simple soldat
svinčen vojak (igrača) soldat de plomb
igrati se vojake (otroci) jouer au soldat
iti k vojakom entrer dans l'armée, se faire soldat
pri vojakih biti, služiti faire son service militaire

voják (-a) | -inja (-e) m, f soldato (-essa), militare:
navadni vojak soldato semplice
poklicni vojak soldato di professione
najemniški vojak mercenario
igre svinčeni vojaki soldatini di piombo
vpoklicati k vojakom chiamare sotto le armi
biti pri vojakih fare il militare, fare il servizio di leva
vrniti se od vojakov andare in congedo

voják soldado m

navaden vojak (borec) soldado raso
star vojak veterano m
svinčen vojak (igrača) soldado de plomo
igrati se vojake jugar a los soldados
iti k vojakom ingresar en el ejército, ser llamado a filas, ir a servir en el ejército
postati vojak entrar en el servicio militar, (po lastni volji) hacerse sodato

vôjna war; warfare

v vôjni in the war, at war, in wartime
na robu vôjne on the brink of war
na koncu vôjne at the end of the war
v primeru vôjne in case of war, in the event of war
hujskanje k vôjni warmongering
napoved vôjne declaration of war
bog vôjne war god
izbruh vôjne outbreak of war
opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
besedna vôjna war of words, wordy warfare
bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
državljanska vôjna civil w., intestine w.
ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
gospodarska vôjna economic w.
gverilska vôjna guerilla warfare
hladna vôjna cold w.
križarska vôjna crusade
tridesetletna vôjna Thirty Years' War
stoletna vôjna Hundred Years' War
napadalna vôjna war of aggression
narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
osvajalna vôjna war of conquest
obrambna vôjna defensive w.
osvobodilna vôjna war of liberation
podmorniška vôjna submarine warfare
papirnata vôjna paper w.
pomorska vôjna naval warfare, war at sea
pozicijska vôjna static warfare
popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
preventivna vôjna preventive w.
psihološka vôjna psychological w.
vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
nasledstvena vôjna war of succession
vôjna za neodvisnost war of independence
vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
sveta vôjna holy war
ves svet zajemajoča vôjna global warfare
prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
totalna vôjna total w.
verska vôjna religious w.
vôjna v zraku war in the air
živčna vôjna war of nerves
vôjna na življenje in smrt war to the death
to (takšna) je (pač) vôjna such is war
biti tik pred vôjno to be on the eve of war
biti v vôjni to be at war with, to make war upon
iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
izzvati vôjno to provoke a war
biti potegnjen v vôjno to drift into war
prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
preprečiti vôjno to avert a war
pripravljati vôjno to prepare for war
sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
voditi vôjno to war, to wage war
v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train

vprašánje question; query; interrogation

črnsko vprašánje the Negro question
gornje vprašánje the above question
indirektno vprašánje gramatika oblique question
kakšno vprašánje! what a question to ask!
nujno vprašánje urgent question
nerešeno vprašánje pending question; question in abeyance
kritično, odločilno vprašánje crucial question
odprto vprašánje open question
pereče vprašánje burning question
sporno vprašánje question at issue, debatable question, moot question, moot point, point in question
pravno vprašánje question of law
sugestivno vprašánje suggestive question
težko vprašánje (pri izpitu) poser
vprašánje življenja ali smrti a life-anddeath issue
to je vprašánje časa (denarja, navade) that is a question (ali a matter) of time (of money, of habit)
v tem ni vprašánje that is not the point
to je še vprašánje that is still doubtful
to nima nobene zveze z vprašánjm this has no bearing on the question
to je drugo vprašánje that is another matter
vprašánje je brez pomena (se ne stavlja) the question does not arise
vprašánje je, kje naj to najdemo the question is, where are we going to find it
načeti vprašánje to raise a question
napasti koga z vprašánji to bombard someone with questions
obsuti koga z vprašánje to shoot questions at someone, to ply someone with questions
odgovoriti na vprašánje to answer a question
oddaljiti se od vprašánja to get (ali to wander) away from the point, to digress
obravnavati vprašánje to discuss a question
pustiti vprašánje odprto to leave a question unanswered (ali unsolved), to leave a question in suspense
rešiti vprašánje to solve a question
ne spadati k vprašánju to be irrelevant to the case
staviti vprašánje to raise a question, to put (ali to ask) a question
staviti vprašánje zaupnice to ask for a vote of confidence
zmesti koga s težkim vprašánjem to puzzle someone

vráčanje restitución f ; re(e)mbolso m

vračanje stroškov reembolso de los gastos
vračanje k življenju vuelta f a la vida

vráčati to return; to give back; to make restitution; to restore, to replace

enako z enakim, milo za drago to give tit for tat, to repay in kind, to retaliate
vráčati se to return, to come back, to retrace one's steps; to recur
vráčati se k starim grehom to be a backslider
prokletstvo se vrača na začetnika, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade a curse recoils on its author, curses come home to roost

vráčati (-am) | vrníti (-em)

A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa

vrag moški spol (-a …) der Teufel, (zlomek) der Kuckuck
gozdni vrag Waldteufel
živalstvo, zoologija : blatni vrag Cryptobranchus: der Schlammteufel
morski vrag (morska spaka) der Seeteufel, (manta) der Zwerg-Teufelsrochen
tasmanski vrag Sarcophilus: der Beutelteufel
figurativno naj te vrag pocitra zum Kuckuck mit dir, hol dich der Teufel
vrag naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen!
vrag je der Teufel ist los
sam vrag vedi weiß der Teufel!
trdoživ kot vrag zäh wie eine Katze
kunšten kot tristo vragov supergescheit
to se vragu gravža das ist eine Affenschande
k vragu s tem/teboj zum Teufel (damit, mit dir), hol's der Henker!, zum Kuckuck!, hol's der Kuckuck!
poslati k vragu dahin wünschen, wo der Pfeffer wächst, (jemanden) zum Teufel schicken, zum Teufel wünschen

vrág devil; Satan, the Evil One, the Tempter; the Prince of Darkness, the Adversary; arhaično the old gentleman, the archfiend, Old Nick; demon; dickens, deuce

vrág v ženski podobi she-devil
k vrágu! hang it!; what the dickens!
obseden od vrága possessed by the devil
vrág! the deuce!
vrág vzemi to! devil take it
k vrágu delo danes to hell with work today!
vrág ga je obsedel! he has the devil in him
kdo vrága ti je to rekel? who the devil (ali the dickens) (who on earth) told you that?
pojdi k vrágu! go to hell, go to the devil!
iti k vrágu to go to the devil, to go to the dogs, to go to rack and ruin
vse gre k vrágu everything is going to the dogs!
v sili vrág muhe jé (žre) beggars can't be choosers
ne kliči vrága! let sleeping dogs lie!
počenjati vrága in pol to raise the devil, to play hell
slikati, risati vrága na steno to paint the devil blacker than he is
vrág vzemi muhe bother the flies!
vrág te vzemi! (the) devil take you!
naj me vrág vzame, če... I'll eat my hat if..., I'll be (ali I'm) damned if..., I'll be shot (ali hanged) if...
kaj vrága delaš danes tukaj? what the devil (ali what the dickens) are you doing here today?
kar vrág prikveka, nima teka arhaično what is got over the devil's back, goes under the belly
vrág ga vzemi! confound him!
z vrágom ni dobro buče saditi! (figurativno) he that sups with the devil must have a long spoon
»danes bi se šel z vrágom metat« (figurativno) I feel full of vim to-day