Franja

reflex [rí:fleks]

1. samostalnik
odsev, odraz; refleks; slika
medicina refleks
figurativno odblisk, zrcaljenje

to test a patient's reflexes pregledati, preskusiti bolnikove reflekse
legislation must be a reflex of public opinion zakonodaja mora biti odsev javnega mnenja

2. pridevnik
refleksen (kretnja), ki reagira; refleksiven, razmišljajoč
botanika ukrivljen, nazaj zvit, zapognjen; introspektiven (o mislih); povraten; ki se vrača k povzročitelju; obraten, nasproten

reflex current protitok

re-focilō (re-focillō) -āre -āvī -ātum (re in focil(l)āre) s toploto idr. zopet (znova, spet) (p)oživiti ((p)oživljati), zopet (znova, spet) spraviti (spravljati) k sebi, zopet (znova, spet) (o)krepčati, pokrepiti, pokrepčati: Vulg., Hier., Cassian.

refrescar [c/qu] osvežiti (se), (o)hladiti (se); obnoviti; spet k sebi priti

refrescar la memoria osvežiti si spomin
refrescar con hielo z ledom ohladiti
refrescarse osvežiti se, ohladiti se

regress² [rigrés] neprehodni glagol
astronomija nazaj iti, nazadovati, pojemati
astronomija vračati se, vrniti se (to k)
(o živalih) vračati se k svojstvom prednikov

regressione f

1. vračanje nazaj; pren. nazadovanje

2. geol. regresija; odtekanje, umikanje morja

3. biol. regresija

4. psihol. regresija, vračanje nagonov k nižjim oblikam

5. astr. retrogradacija

reideras ženski spol množina nagnjenje k smejanju

reidero ki draži k smehu; smejav, smejoč se

re-join¹, rejoin [rí:džɔ́in] prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet (se) pridružiti (priključiti, spojiti, združiti), zopet priti k; ponovno se srečati, se sestati, se sniti, se zbrati (to, with z)

to re-join bones medicina uravnati kosti

relevant [rélivənt] pridevnik (relevantly prislov)
primeren, ustrezen, koristen, smotrn (to za)
ki se tiče, spada k stvari, (notranje) odvisen, sovisen; ki je v zvezi z, gledé

relevant information primerni, koristni podatki
relevant in law pravno pomemben

remissive [rimísiv] pridevnik
popuščajoč; oprostilen; odpuščajoč, prizanesljiv, ki oprosti ali odpusti; nagnjen k odpuščanju, k popuščanju; remisiven

re-nūntiō -āre -āvī -ātum (re in nūntiāre )

I.

1. sporočiti (sporočati) (nazaj), poročati (nazaj), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), naznaniti (naznanjati): z acc.: Pl., Suet. idr., renuntiare responsum Ter.; z de in abl.: mihi renuntiatum est de obitu filiae tuae Ci. ep.; z ACI: Pl., Ter. idr., renuntio (izjavljam) vobis nihil esse, quod … Ci., renuntiatum est (prišla je vest) vicisse Boeotos N.; z odvisnim vprašanjem: N. idr., renuntiat, quae ibi perspexisset C.; abs.: Ter., num domum renuntio Pl.; occ.
a) službeno (uradno) naznaniti (naznanjati), najaviti (najavljati), sporočiti (sporočati), poročati: aliquid ad senatum Ci., aliquid in concilium L., legationem Ci. o svojem poslanstvu.
b) (izvoljenega oblastnika) javno naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati, razglaševati), proglasiti (proglašati), oklicati (oklicevati): v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: Varr., L., Plin. iun. idr., praetorem Ci., Murenam consulem Ci., eo die consul omnibus centuriis P. Sulla renuntiatus est Ci.

2. javno naznaniti (naznanjati), javno reči, javno povedati, javno govoriti o kom, čem: hostium numerum Ci. ep., repudium alicui renuntiare Pl., Ter. naznaniti ločitev (zakona) = odpovedati zakon.

3. renuntiare sibi vzeti (jemati) si k srcu, posvetiti (posvečati) se čemu, v duhu si reči (govoriti) kaj: nihil horum, quae facis, posse subduci Sen. ph., quanta sit humani ingenii vis Q. —

II.

1. odpovedati (odpovedovati), odreči (odrekati), preklicati (preklicevati), zanikati (zanikavati, zanikovati), oporeči (oporekati): (alicui) amicitiam L., N., T., alicui hospitium Ci., decisionem tutoribus Ci., quae regi convenissent cum Lacedaemoniis N.; zlasti odreči komu vabilo na kosilo = ne odzvati se povabilu na kosilo, odkloniti vabilo na kosilo: renuntiare ad aliquem Pl., ego illi ad prandium promissisem, ad cenam renuntiassem Sen. rh.

2. pren. odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, opustiti (opuščati) kaj, izmakniti (izmikati) se čemu, odtegniti (odtegovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, opustiti (opuščati) kaj, slovo dati (dajati) čemu, odreči (odrekati) se čemu: civilibus officiis Q., vitae Suet., advocationibus Plin. iun., mundo Cypr.

repair¹ [ripɛ́ə]

1. samostalnik
zelo obiskovan kraj, priljubljeno bivališče (bivanje)
arhaično pogosten obisk
arhaično zavetje, pribežališče

a place of great (little) repair mnogo (malo) obiskovan kraj

2. neprehodni glagol
oditi, odhajati (v velikem številu, često, iz navade); iti, kreniti (to kam)
vrniti se; zateči se k; obračati se (to s.o. for na koga za kaj)

reposar k počitku spraviti, počitka dati

reposar la comida počivati po kosilu; počivati; uležati se
reposarse usesti se (tekočina)

reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
les chairs reprennent rana se celi
reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
reprendre en compte vzeti v plačilo
reprendre connaissance priti spet k zavesti
reprendre courage spet se opogumiti
reprendre san cours priti zopet v svoj tek
les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
reprendre le dessus zopet dobiti premoč
reprendre ses études nadaljevati svoje študije
reprendre un enfant (po)karati otroka
la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
reprendre femme zopet se oženiti
reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
le froid a repris mraz je zopet pritisnil
on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
reprendre le large zopet odpluti na široko morje
reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
la pluie a repris spet je začelo deževati
reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
reprendre un rhume spet se prehladiti
la rivière a repris reka je spet zamrznila
on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
reprendre le travail znova začeti delo
je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
reprendre un tableau retuširati sliko
reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga

requicken [ri:kwíkən] prehodni glagol
zopet (znova) oživiti, vrniti v življenje; poživiti, zbuditi k novemu živijenju

rescissōrius 3 (rescindere) k ovržbi (odpravi, razveljavitvi) sodeč, ovržen, odpraven, razveljavitven: rescissoria actio in subst. rescissōria -ae, f ovrž(be)na (razveljavna, razveljavitvena, odpravna) tožba: Icti.

re-sipīscō -ere -sipuī in -sipiī, tudi -sipīvī (incoh. k resipere) „zopet dobi(va)ti okus “, le metaf.

1. zopet (znova, ponovno) se osvestiti (osveščati), zopet (znova, ponovno) priti (prihajati) k zavesti, zopet (znova, ponovno) priti (prihajati) k sebi, zopet (znova, ponovno) si opomoči (od slabosti, omedlevice): Pl., Ter., Afr. fr., Pr., cum esset ablatus primumque resipisset Ci.; od tod tudi zopet (znova, spet) se osrčiti (osrčevati), zopet (znova, spet) se opogumiti (opogumljati): resipisco Ter. (Andria 698).

2. zopet sprevideti (sprevidevati), zopet doume(va)ti, zopet doje(ma)ti, zopet priti (prihajati) k pameti, zopet se spametiti (spametovati), zopet spreume(va)ti, zopet se opametiti (opametovati): Ci., Suet., ut tunc saltem experti regiam vanitatem resipiscerent L., resipiscere paulatim civitates T.

resollar [-ue-] puhati, sopsti, dihati; sapo zajeti, k sapi priti

sin resollar ne da bi črhnil
se lo bebió sin resollar izpil je na dušek

respire [rispáiə] neprehodni glagol
dihati; oddahniti si, odpočiti se, priti spet k sapi, pihati; biti olajšan; izhlapevati
prehodni glagol
vdihavati, dihati, izdihavati; (redko) izpuhtevati, oddajati

ressusciter [resüsite] verbe transitif zopet oživiti; figuré obuditi k življenju; médecine postaviti spet na noge: obnoviti; verbe intransitif vstati od mrtvih; médecine ozdraveti, preboleti hudo bolezen; figuré zbuditi se v novo življenje

ressusciter lés morts zbuditi, oživiti mrtve
alcool masculin à ressusciter un mort (močan) alkohol, ki bi še mrtvega obudil
ressusciter une mode, un art obnoviti, zopet oživiti neko modo, umetnost
ressusciter des souvenirs obujati spomine
cette bonne nouvelle m'a ressuscité ta dobra novica me je spet oživila
la nature ressuscite à chaque printemps narava spet oživi vsako pomlad
notre pays ressuscite naša dežela se prebuja v novo življenje