gospá (-é) f
1. signora:
želite, gospa? la signora desidera?
gospe in gospodje signore e signori
rel. nebeška Gospa la Madonna
2. (žena, soproga) signora, moglie; redko padrona
3. (dama) signora, dama:
prava gospa una vera signora
vsaka bi bila rada gospa tutte vorrebbero fare le (gran) signore
4. (poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja) signora; donna:
gospa Helena donna Elena
Zadetki iskanja
- gospód (-a) m
1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò
2. (mož, soprog) marito, signore; padrone
3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete
4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob
5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore
6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario
7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto - gospodáriti (-im) imperf.
1. amministrare:
dobro gospodariti amministrare bene, oculatamente
gospodariti s čim gestire qcs.
2. (imeti, izvajati oblast) essere padrone, dominare, signoreggiare:
gospodariti nad življenjem in smrtjo essere padrone della vita e della morte - gospodárski (-a -o) adj.
1. economico, dell'economia:
gospodarska blokada blocco economico
gospodarska dejavnost attività economica
gospodarska kriza crisi economica
gospodarska politika politica economica
gospodarska velesila potenza economica
gospodarska zaostalost arretratezza economica
gospodarski center centro economico
gospodarski ciklus ciclo economico
gospodarski načrt piano economico
gospodarski razvoj sviluppo economico, crescita economica
hiša z gospodarskimi poslopji casa (d'abitazione) più servizi
gospodarska avtarhija autarchia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gospodarski potencial potenziale economico
gospodarski sistem sistema economico
gospodarska zbornica Camera di commercio, industria e agricoltura
gospodarska neuravnoteženost diseconomia
gospodarska poživitev ripresa economica
gospodarska škoda stangata
gospodarska trdnost standing
gospodarski nauki dottrine economiche
Evropska gospodarska skupnost Comunità Economica Europea (C.E.E.)
gospodarski boom boom
gospodarski liberalizem liberismo
gospodarsko oživljanje ripresa economica
2. redko (gospodaren, varčen) economico, parsimonioso - gòst (gôsta) | gôstja (-e) m, f
1. ospite; commensale:
dobiti, imeti goste avere ospiti in casa
sprejemati goste ricevere gli ospiti
povabiti v goste invitare
priti v goste far visita
odličen gost ospite illustre
dobrodošel, nezaželen gost ospite benvenuto, indesiderato
2. (kdor se začasno mudi v lokalu, hotelu ipd. ) ospite:
stalen, prehoden gost ospite abituale, assiduo, fisso; ospite casuale, avventizio
3. šport. (gostujoče moštvo) squadra ospite
PREGOVORI:
gost je kakor riba, po treh dnevih smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza - gostováti (-újem) imperf.
1. essere in tournée:
včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca
2. essere (temporaneamente) ospitato:
učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo
3. essere ospite - gotòv (-óva -o)
A) adj.
1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti
2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.
3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura
4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti
5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare
B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro - góvor (-a) m
1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta
2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola
3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'
4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre
5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto - góvoren (-rna -o) adj. del discorso, della parola, orale, verbale; parlato:
govorna sposobnost dono della parola, capacità di parlare
govorno in pisno sporazumevanje comunicazione verbale e scritta
govorni organi organi fonatori
med. govorne motnje logopatia; paralalia
govorne napake disturbi, difetti di pronuncia
pošta govorna enota scatto
lingv. govorni jezik lingua parlata, parlato
rad. govorni del oddaje (posnetek) speakeraggio - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - gòzd (gôzda) m
1. bosco, foresta, selva:
bukov, hrastov, smrekov gozd bosco di faggi, faggeto; bosco di querce, querceto; bosco di abeti, abetaia
iglast, listnat gozd bosco di aghifoglie, di latifoglie
tropski gozd foresta tropicale
mešani gozd bosco misto
sečni gozd bosco ceduo
varovalni gozd riserva forestale
visoki gozd bosco d'alto fusto
krčiti gozd disboscare
2. pren. (velika množina) selva, bosco (di capelli)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti v gozdu (pri partizanih) darsi alla macchia
pren. zaradi dreves ne videti gozda vedere gli alberi e non vedere la foresta - gráblje (-belj) f pl.
1. agr. rastrello; (kar enkrat zajameš) rastrellata:
vprežne grablje rastrello da tiro
vrtnarske grablje rastrello scopa
pren. grablje ima, vil pa ne è restio a dare ma bravo ad arraffare
2. hidr. griglia di protezione - grád (-ú) m castello, maniero; rocca:
mogočen, utrjen grad un castello possente, fortificato
obzidje gradu le mura del castello
pren. hiša je pravi grad (razkošna) la casa è un vero palazzo
pren. obljubljati zlate gradove promettere mare e monti
gradove zidati v oblake fare castelli in aria - gradívo (-a) n materiale (da costruzione); materia (tudi ekst.):
cement je važno gradivo il cemento è un importante materiale da costruzione
zgodovinsko gradivo materiale storico
jur. dokazno gradivo prove
jur. obremenilno gradivo prove a carico
slikovno gradivo materiale illustrativo
šol. učno gradivo materiale didattico - gràh (gráha) m bot. pisello (Pisum sativum);
njivski grah (pisello) rubiglio (Pisum arvense)
luščiti grah sbucciare, sgranare i piselli
gastr. riž z grahom riso e piselli, risi bisi
smejati se, kakor bi grah stresal ridere con voce argentina - graníten de granit(e), granitique
granitna skala rocher moški spol de granit(e) (ali granitique) - grdó adv.
1.
grdo gledati guardare bieco, di traverso
grdo narediti, fare male sbagliare
grdo ravnati s kom maltrattare qcn.
grdo se ušteti sbagliare di grosso
2. (v povedni rabi izraža neprimernost česa)
grdo je ne pomagati človeku v stiski è brutto non porgere aiuto al prossimo bisognoso
grdo je, da tega nisi povedal hai fatto male a non dirmelo
grdo se držati avere una faccia accigliata, rabbuiata
pren. grdo koga gledati avercela con qcn.
lagati, da je grdo mentire spudoratamente - gréh (-a) m
1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato
2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole - grênek | grenák (grênka -o)
A) adj.
1. amaro:
grenek kot pelin amaro come l'assenzio
2. pren. amaro; triste, (neprijeten) spiacevole; (zbadljiv) mordace:
grenke solze lacrime amare
grenka resnica amara verità
grenek nasmeh sorriso amaro
grenek očitek rimprovero spiacevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izpiti grenko kupo do dna bere l'amaro calice fino alla feccia
pren. požreti grenko pilulo inghiottire la pillola
bot. grenka penuša cardamine (Cardamine amara)
min. grenka sol epsonite
grenek liker amaricante
B) grênki (-a -o) m, f, n
spiti požirek grenkega bere un sorso di amaro
pren. požreti marsikatero grenko sorbirsi rimproveri, appunti e sim.
imeti grenko v ustih avere l'amaro in bocca - grísti (grízem) imperf.
1. mordere, rodere; masticare, rosicchiare:
težko grize, ker ima slabe zobe mastica male perché ha i denti cattivi
ni vedel, kaj bi napisal, in je grizel svinčnik non sapendo cosa scrivere rosicchiava la matita
2. mordere, (pikati) pungere
3. pog. (vznemirjati, mučiti) tormentare, crucciare, rimordere:
grize ga ljubosumnost è tormentato dalla gelosia
vest ga grize gli rimorde la coscienza
4. pren. gristi (se) (prodirati v kaj trdega, s težavo prodirati) penetrare; inerpicarsi:
voda grize v živo skalo l'acqua penetra nella roccia viva
tovornjak se je grizel v klanec l'autocarro si inerpicava per la salita
pren. gristi besede rivoltolare le parole
pren. gristi kolena inerpicarsi con le mani e coi piedi
PREGOVORI:
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde