Franja

postájati¹ (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

1. divenire, diventare, farsi:
postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
postati grd diventare brutto, imbruttire
postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

2.
postati odveč essere di troppo, superfluo
postajati všeč cominciare a piacere

3. (s smiselnim osebkom)
postati (komu)
dolgčas annoiarsi
postati (komu)
slabo sentirsi male
postati (koga)
sram, strah vergognarsi, prendere paura
postati (komu) žal dispiacere

4. impers.
postajati, postati hladno far freddo
postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postati oče diventare padre
postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
postajati bolj prebrisan smaliziarsi
bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
med. postajati kroničen cronicizzarsi
postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
postajati predrzen insolentire
agr. postajati snetljiv volpare
postajati trmast incaponirsi
postajati žaltav irrancidire

postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
postaviti hišo construire une maison
postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
postaviti na kaj baser sur quelque chose
postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
postaviti kvišku relever
postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
postaviti na glavo révolutionner
postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
postaviti na mesto koga drugega remplacer
postaviti na noge mettre sur pied
postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
postaviti na ogled montrer, exposer
postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
postaviti na vidno mesto mettre en vedette
postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
postaviti poševno pencher
postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
postaviti rok fixer un terme
postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
postaviti temelje asseoir les fondations
postaviti tik ob coller contre
postaviti v prejšnje stanje rétablir
postaviti varuha nommer un tuteur
postaviti vmes interposer
postaviti vprašanje poser une question
postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
postaviti za načelo établir en principe
pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
(konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer

postáviti (-im) | postávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo

3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende

4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare

6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza

8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

9. supporre:
postavimo, da supponiamo che

10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record

B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.

posteā-quam, conj. = post, po pomenu in skladu = postquam potem ko, ko, kadar, odkar (Ci. uporablja ta veznik pogosteje kot postquam): Asc., Col., Sen. ph., Q., Ps.-Q., Plin., Gell., G., Ap., Eutr., Iust., Lamp., Vop. idr.

1. z ind.
a) z ind. pf.: posteaquam victoria constituta est, erat Roscius Romae frequens Ci., posteaquam rebus gestis mentes vestras voluntatesque mutastis Ci., posteaquam illa petitionis magna cura liberatus sum Ci., postea vero quam participem negoti Scaurum accepit S., posteaquam es designatus Ci., cuius in regnum posteaquam Lucullus cum exercitu venit Ci., posteaquam ab armis recesserunt Ci., posteaquam eos imitari coepit quos ipse perverterat Ci., posteaquam et sedem et aram et nomen invenit Ci., posteaquam ubi cenabant plura facere coeperunt Varr., posteaquam in vulgus militum elatum est C., idem posteaquam Ganymedes in concilio confirmavit sese et eas quae essent amissae restituturum Auct. b. Alx., posteaquam maius imperium est nactus et largitione magistratuum corruptus est N., at Hamilcar, posteaquam mare transiit in Hispaniamque venit N., posteaquam eam lectionem nemo ratam habuit L., quae posteaquam litteris Scipionum Romae volgata sunt L.
b) z ind. plpf.: P. Africanus, posteaquam bis consul et censor fuerat, L. Cottam in iudicium vocavit Ci., itaque posteaquam castra non potuerant potiri Uticam se in oppidum coniecerunt Auct. b. Afr., Theseus posteaquam a Troezene venerat et audiit quanta calamitate civitas afficeretur Hyg.
c) z ind. impf. za izražanje trajajočega ali ponavljajočega se dejanja: Eros, posteaquam e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur, confugit in Roscii domum Ci.
d) z ind. pr., če je v glavnem stavku pr.: plane relegatus mihi videor, posteaquam in Formiano sum Ci.

2. s cj. plpf.: posteaquam Tyrum venissent, tum afflictari lamentarique coepisse Ci., scriptum a Posidonio est triginta annis vixisse Panaetium, posteaquam libros de officiis edidisset Ci., posteaquam agros et cultum et copias Gallorum homines feri ac barbari adamassent C., posteaquam flamma circa illam materiam virgas comprehendisset Vitr.

postérieur, e [pɔsterjœr] adjectif poznejši, naknadni; zadnji, zadajšnji; mlajši (à kot); masculin, familier zadnjica

ce document est postérieur au début de ce siècle ta listina je mlajša kot začetek tega stoletja
la partie postérieure de la tête zadajšnji del glave
tomber sur son postérieur pasti na zadnjico

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

post-līminium -iī, n (post in līmen) pravica vrniti se domov in v prejšnje pravno stanje (= ohraniti iste pravice, kot si jih imel pred odhodom), pravica vrnitve (povratka) domov (v domovino) v prejšnje (pravno) stanje (zlasti za vojne ujetnike): quem pater suus aut populus vendidisset aut pater patratus dedidisset, ei nullum esse postliminium Ci., postliminium habere, postliminium alicui dare Icti., ius postliminii Icti.; nav. abl. postliminio po pravici (s pravico) vrnitve (povratka) domov (v domovino): p. redire Ci., Icti., reverti Amm., Icti.; metaf. sploh vrnitev, povratek: p. vitam recipere Lact. zopet, znova, p. in forum reducere Ap.; z gen.: p. mortis (s povratkom od smrti = z vrnitvijo od mrtvih) corpus animare Ap., postliminium pacis (sprava) ecclesiasticae Tert.

postópati² (ravnati) to proceed, to act

sodno postópati to take legal proceedings
grdo postópati s kom to treat someone badly
strogo postópati s kom to deal harshly with someone
z menoj je postópal kot enak z enakim he treated me as his equal
dobro (slabo) postópati s kom arhaično to use someone well (ill); (podvzeti korake) to take measures (ali steps)

postópati (-am) imperf.

1. vagabondare, girovagare, gironzolare

2. (lenariti) bighellonare, oziare, poltrire, fare una vita da scioperato

3. (ravnati) agire, procedere; trattare:
z menoj je postopal kot z sebi enakim mi ha trattato da pari, alla pari

post-quam ali (pri Ci. še pogosteje) post-eā-quam, conj. (ixpt.) (zgolj v časovnem pomenu) potem ko, ko, kadar, odkar

1. z ind. pf. pri zaporednosti dejanj, kadar navajamo dejstvo ali izražamo enkratno dejanje; v glavnem stavku stoji pf., historični pr. ali historični inf.: Pl. idr., eo postquam Caesar pervenit, obsides, arma poposcit C., postquam non impetravit, credo, ut in gratiam me cum rediret, libellum mihi dat Ci., posteaquam in Siciliam veni, repente istius amicus factus est Ci.; redkeje stoji v glavnem stavku impf.: posteaquam propius successerunt, transfodiebantur C.

2. z ind. plpf., če je presledek med dejanjema izražen ali si ga lahko mislimo: Cu., Vell. idr., Hannibal anno tertio, postquam domo profugerat, Africam accessit N., Africam, postquam bis consul fuerat, Cottam in iudicium vocabat Ci., Iugurtha, postquam oppidum Capsam … amiserat, ad Bocchum nunitos misit S.

3. z ind. impf. ali s historičnim inf., kadar izražamo stanje ali ponavljajoče se dejanje: Cu. idr., Labienus, postquam fossae vim hostium sustinere non poterant, Caesarem certiorem facit C., Eros, posteaquam e scaenā explodebatur (tj. vsakokrat, kadar je nastopil), confugit in huius domum Ci., Iugurtha, postquam omnis Numidiae potiebatur S. = odkar je imel vso Numidijo v svoji oblasti, at postquam exui aequalitas T.

4. z ind. pr., ki
a) izraža sedanje stanje kot posledico preteklega dejanja: Kom. idr., relegatus mihi videor, postquam in Formiano sum (= p. in Formianum vēni) Ci.
b) stoji kot historični pr. nam. pf.: Pl. idr., Turpilius … postquam sese parum expurgat, condemnatus verberatusque capite poenas solvit S., quem posteaquam videt non adesse, furere coepit Ci.

5. s cj. plpf. (po zgledu veznika cum): postquam filium in cornu scribae humiliorem fortunā suā locum obtinentem conspexisset Val. Max.; klas. le s cj. pr. ali pf. v odvisnem govoru: L., Cu. —

II. (s postranskim vzročnim pomenom) ko = ker: postquam inanis sum Pl., postquam sensit Ter.

Opomba: Pogosto ločeno: postea autem quam, postea vero, quam Ci.

postrī-diē, adv. (ixpt.; iz *postrī-diē (loc.) k posterus dies = postero die (sinkop.)) drugi dan, drugega dne, naslednji dan: Kom. idr., p. Catilinam excitavi Ci., primā luce p. constituunt proficisci C.; natančneje določeno: p. eius diei Ca., C. drugi dan po tem; z acc. (analogno s post): Gell., Suet. idr., p. Calendas, Nonas, Idus L., p. ludos Apollinares Ci. ep.; s quam (kot): Suet., p. intellexi, quam discessi Ci. ep.

pōstulātiō -ōnis, f (pōstulāre)

1. zahteva(nje), terjatev, terjanje, prošnja: aequa et honesta Ci., ignoscendi Ci. prošnja za odpuščanje, concedere (naspr. resistere) postulationi alicuius Ci.

2.
a) (pri)tožba: Pl., Ter.
b) kot jur. t.t. obtož(be)na prošnja = prošnja za dovolitev obtožbe pri pretorju: Tuberonis Ci.
c) vložitev prošnje ali tožbe pri sodniku, pritožba (reklamacija) = gr. ἔντευξις: Plin. iun., Suet.

pōstulō -āre -āvī -ātum (prim. pōscō)

1. prisvajati si, zahtevati, terjati, postulírati, hoteti, želeti, požele(va)ti, zaželeti (si), (za)prositi koga za kaj, pričakovati kaj od koga: de colloquio C. prositi zastran (zaradi, glede) razgovora, prositi za razgovor, ab senatu de foedere Ci. pri senatu (senat) povprašati zastran (glede) … ; z obj.: Ter., Ph., T. idr., auxilium C., nullum praemium nisi honestum otium Ci., sibi totius belli imperium C., votum Ap. dati (za)obljubo, (za)obljubiti se, aequom postulas Pl. prav imaš; nihil a vobis nisi memoriam Ci., maius aliquid et excelsius a principe postulatur T.; pass.: ludos apparat non postulatus Ci.; z dvojnim acc., in sicer
a) = zahtevati kaj od koga: haec cum praetorem (od pretorja) postulabas Ci.
b) = zahtevati, hoteti imeti koga za kaj: iterum me iam praesentem advocatum postulaverunt Plin. iun.; s finalnim stavkom: Ter., S., Corn., Plin. iun. idr., idque Lemnii sua sponte facerent, postulasset N., qui postulabant, eos … sibi dederent C. postulo, Appi, etiam atque etiam consideres L., Ariovistus ex equis ut colloquerentur, postulavit C., postulat abs te, ut Romam rem reicias Ci., Ariovistus postulavit, ne quem peditem ad colloquium Caesar adduceret C., haec postulo: primum id … ut ne quid huc praeiudicati afferatis Ci.; z inf. ali ACI: Pl., Ter., Ca. fr., N., Corn. idr., dicendo vincere non postulo Ci., qui adire senatum non postulassent L., hic postulat se Romae absolvi Ci.; z NCI (pass.): postulat deus credi Cu. naj ga imajo za boga, ostendi, quam multa ante fieri convenerit, quam hominis propinqui bona possideri postularentur Ci.

2. (o stvareh) zahtevati, vele(va)ti, nanesti (nanašati): Ter., Q. idr., veritas, causa postulat Ci., ut loci natura necessitasque temporis postulat C., res postulare videtur Africae situm paucis exponere S., (sc. herba) ne spargi quidem postulat Plin.

3. occ. kot jur. t.t.
a) pred sodiščem (na sodišču) zahtevati = pred sodiščem (na sodišču) svetovati, predlagati: Icti. idr., quaestionem L., in Gabinium … delationem nominis Ci., recuperatores aut iudicem Ci.
b) (po)klicati, poz(i)vati pred sodnika (na sodišče), (ob)tožiti pred sodnikom (na sodišču): Appium censorem Caelius in Ci. ep., aliquem impietatis reum Plin. iun., aliquem de ambitu Ci., aliquem apud me de pecuniis repetundis Ci., aliquem de repetundis Ci. ali repetundis T., aliquem ob contumelias in Caesarem dictas T., postulatus crimine Ap.; analogno po skladu glag. accusare z gen.: aliquem maiestatis T., aliquem repetundarum Suet., aliquem ingrati Sen. rh. zaradi nehvaležnosti, capitis Icti.

Postumius 3 Postúmij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so bili:

1. P. Postumius Tubertus Publij Postumij Tubert, konzul, ki je l. 505 premagal Sabince: L., Plin.

2. A. Postumius Tubertus Avel Postumij Tubert, diktator, ki je dal l. 434 usmrtiti svojega sina, ker se ni držal njegovega ukaza: L., Val. Max.; v pesn. soobl. Postumus Póstum: O. Kot adj. = Postúmijev, postúmijski: via T., imperia Gell. Od tod adj. Postumiānus 3 Postúmijev, postúmijski, postumijánski: imperia L.

3. Sp. Postumius Albinus Spurij Postumij Albin, konzul, premagan pri Kavdiju l. 321: L.

pošast|en (-na, -no) ungeheuerlich; (kot prikazen) spukhaft, gespenstisch, geisterhaft

pošéven (-vna -o) adj. obliquo, sbieco, sghembo, inclinato, diagonale, traverso:
poševna črta diagonale, linea obliqua; lingv. barra, sbarretta(obliqua)
poševna pisava scrittura inclinata
poševne oči occhi a mandorla
poševna površina superficie inclinata
teh. poševna projekcija proiezione inclinata
mat. poševni kot angolo obliquo
navt. poševni križ croce di Sant'Andrea
mont. poševni rov discenderia
strojn. poševno ozobje dentatura elicoidale

poštenják honnête homme, homme d'honneur (ali de bien, de probité) , un brave homme

ravnati kot poštenjak agir en honnête homme

potegnjen [é] (-a, -o) gezogen; (podolgast) gestreckt, [langgestreckt] lang gestreckt
kot z ravnilom potegnjen schnurgerade, pfeilgerade
potegnjen iz naftalina figurativno aufgemotzt

potere^*

A) v. intr. (pres. pōsso)

1. moči; smeti:
non ti posso aiutare ne morem ti pomagati
posso sedermi? ali se lahko usedem?

2. biti možno, verjetno:
tutto può accadere vse se lahko zgodi
può essere che, può darsi che možno je, da; lahko, da

3. moči (biti učinkovit):
l'esempio può più che la parola zgled pove več kot beseda

4. (v raznih izrazih)
a più non posso z vsemi močmi:
gridare a più non posso kričati na ves glas
correre a più non posso teči, kolikor te noge nesejo
non poterne più ne prenesti, zdržati več
non potercela con qcn. ne moči se meriti s kom

B) m

1. moč:
potere soprannaturale nadnaravna moč

2. zmožnost:
ha il potere di convincere con poche parole zna prepričati z malo besedami

3. oblast, posest

4. moč, sposobnost, zmožnost:
potere contrattuale pogajalska moč
potere deterrente zastraševalna moč

5. oblast:
sete di potere sla po oblasti
il potere spirituale, temporale del Papa papeževa duhovna, posvetna oblast

6. pravo oblast; sila:
potere legislativo, esecutivo, giudiziario zakonodajna, izvršilna, sodna oblast
divisione dei poteri delitev oblasti
il quarto potere sedma sila

7. fiz. moč

8. moč, sposobnost:
potere d'acquisto kupna moč