Franja

planisphere [plǽnisfiə] samostalnik
astronomija planiglob, polobla na zemljevidu

planíti i plániti -em, plani -ite, planil -ila
1. banuti, izletjeti (-te-): planiti iz hiše
2. đipiti iza sna, prenuti se, trgnuti se: planiti iz spanja; planiti kvišku
3. baciti se na koga: planiti na koga
4. jurnuti: planiti za kom

plank² [plæŋk] prehodni glagol
polagati deske, obijati, pažiti
ameriško postreči z jedjo na deski

to plank it ležati na trdem
sleng to plank down trdo položiti, takoj plačati

planlos nenačrtno; figurativ na slepo srečo, (unüberlegt) brezglavo

planquer [plɑ̃ke] verbe transitif, populaire skriti, spraviti na varno

se planquer skriti se, spraviti se na varno pred nevarnostmi, zmuzniti se

Planspiel, das, preigravanje na maketi/načrtu/karti (tudi Heerwesen, Militär)

plánšar, plánšarica vaquero m , -ra f alpino, -na

planšáriti -im bačijati, suvatiti, suvatovati, dižati stoku na suvatu

plánšarstvo s stanarstvo, bačijanje, suvatovanje, držanje stoke na suvatu

plant² [pla:nt] prehodni glagol
saditi, posaditi (in v)
zasaditi (with s, z)
posejati (on na, with s, z)
polagati (ribe, ikre v vodo); naseliti, kolonizirati, ustanoviti (naselje, društvo), urediti, okrasiti, posaditi z drevjem
figurativno vcepiti (misel); postaviti, podtakniti, vtihotapiti (npr. špijona)
sleng pritisniti, udariti koga, prebosti z bodalom
sleng skriti ukradeno blago
sleng podtakniti komu kaj, pustiti koga na cedilu

to plant s.th. on s.o. podtakniti komu kaj
to plant out posaditi v presledkih
to plant o.s. postaviti se, vtihotapiti se (npr. za špijona)

plantar (po)saditi, zasaditi; (udarec) zadati; postaviti (šotor); ustanoviti; staviti (vprašanje); komu vrata pokazati; odpustiti (nameščenca); košarico dati, na cedilu pustiti; koga ozmerjati

plantar el campo utaboriti se
plantar en la calle na cesto vreči
plantar en la cárcel v ječo vreči
plantar un pleito vložiti tožbo
le plantó dos frescas nahrulil ga je
plantarse ne se premakniti z mesta; Am nališpati se
de pronto se plantó en París naenkrat se je pojavil v Parizu

planter [plɑ̃te] verbe transitif na-, po-, zasaditi; postaviti; zabiti (žebelj)

planter là quelqu'un (figuré) pustiti koga na cedilu, zapustiti koga
planter quelque chose opustiti kaj
planter une tente, un drapeau postaviti šotor, zastavo
planter son regard dans les yeux de quelqu'un zapičiti oči v koga
se planter zasaditi se; nepremično stati
venir se planter devant quelqu'un postaviti se pred koga

plantō -āre -āvī -ātum (planta2)

1. (za)saditi, zasajati, presaditi (presajati): Pall., hoc modo plantantur punicae, coryli, mali, sorbi Plin., tempore non alio … tristis inulae ferulaeque minaces plantantur Col., vineam, nemus Vulg., arborem fici habere plantatam Vulg., nec arbusta desunt in locis habilibus ad plantandum Amm.; pren.: φυτικὸν vero, id est naturam plantandi et augendi corpora, in ingressu globi lunaris exercet Macr.

2. obsaditi, zasaditi (zasajati): inculta Vulg.

3. postaviti na mesto, pritrditi, oblikovati, narediti: qui plantavit aurem, non audiet? Vulg.

Planübung, die, preigravanje na maketi/načrtu/karti (tudi Heerwesen, Militär)

plānus¹ 3 (prim. gr. παλάμη dlan, πέλανος darilni kolač, πλατύς plosk, širok, lat. palam, palma, planta, Plancus, Plautus, lit. plónas tenek, tanek, plónė mlinec, kolač, plōninti plosko udarjati, ploskati, let. plâns raven, ploščat, tanek, nem. Feld, Flur)

1. plosk, ploščat, plan, raven, ravninski, zravnan, plitev, vodoraven, gladek (naspr. editus, arduus, montanus, montuosus, devexus, deruptus, concavus): idr., carinae aliquanto planiores C. plitvejše, apertum et planum litus C., locus Ci., a planioribus aditu locis L., campus L., campus planissimus Ci., via Pl., pede plano aedificia Vitr. pritlične stavbe, pisces Plin. ploščate ribe, filum O. debela nit, manus (naspr. concava) Sen. ph., planiora loca (naspr. derupta) Arn.; pren.: Sen. ph., via vitae plana et stabilis Ci.; subst. plānum -ī, n (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Iust., Fl. idr., aciem in planum deducit S., cadere in plano O.; pl. plana (naspr. ardua, edita): T., Plin., per plana et ardua L.; de plano Aus., Icti. na ravnih tleh, pri tleh, na ravnem; poseb. kot jur. t.t. de (e, in) plano na ravnih tleh, na ravnem (ne na sodnem odru (tribunalu)) = izvensodno: iudices aut e plano aut e quaestoris tribunali admonebat Suet., de plano audiri Icti., melius in tribunali quam in plano conspicitur (sc. magnanimitas) Sen. ph. opaznejša je pri uglednih kot pa pri neuglednih, opaznejša je pri veljakih kot pri prostakih; pren. de plano brez težav(e), brez okolišev (okolišenja, prikrivanja, sprenevedanja), naravnost, lahko, zlahka: hoc tibi de plano possum promittere Lucr., nos interim temptemus alias probationes, quae de plano legi possunt Sen. ph., unde (sc. litterae tuae) de plano legi possint Aus.

2. metaf. jasen, umeven, razviden, razločen, očiten, slišen, razumljiv: narrationes Ci., littera Q., planum id quidem est Pl., planum facere Pl., Ci. jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), nec quem ad finem pervenerint, satis planum traditur L. se ne poroča dovolj jasno, ni dovolj jasnega poročila. — Od tod adv. plānē

1. plano, ravno: nam istuc proclive est, quod iubes me p. collocare Pl.

2. metaf.
a) naravnost, jasno, izrecno: qui p. et Latine loquuntur Ci., planius dicere Ci., planissime explicare Ci., plurimae leges planissime vetant Ci., disertissime planissimeque in eo (sc. decreto) scriptum est L.
b) popolnoma, čisto, dočista, docela, dodobra, povsem, prav gotovo, prav (naspr. vix, paene, propemodum): p. eruditus Ci., mulier copiosa p. et locuples Ci., p. urbem exspoliare Ci., p. nolle Ci. nikakor ne hoteti, p. (planissume) perii (occĭdi) Pl., p. scire Ter. prav dobro vedeti, p. bene facere Ci. prav dobro (naravnost odlično) ravnati, quod reliquos coheredes convenisti, p. bene Ci. je bilo popolnoma prav, p. optimus Ap. prav gotovo (nedvomno) najboljši.
c) v trdilnih odgovorih = (za)res, kajpada, kajpak, kakopak, seveda, vsekakor: Pl., T., planissime Ter. prav res (je tako), natančno tako (je), (živa) resnica.

plasírati plàsīrām (fr. placer) plasirati, dati na določeno mesto, uveljaviti: plasirati topove na položajima; plasirati novac u stranu valutu; poljoprivredna zadruga je plasirala svoje proizvode na tržištu po povoljnim cijenama; plasirati loptu u golmanov gornji ugao; naša reprezentacija plasirala se u finale svjetskog prvenstva

plástoma pril. u slojevima, na slojeve, slojevito: vlagati meso in mast plastoma v dežo

plâšt plášta m, mn. pláštevi
1. plašč: obući plašt; zaogrnuti se -em (i -om) ćutanja; okretati plašt prema vjetru
2. liturg. pluvijal
3. ekspr. plašč, krinka: pod -em čovjekoljublja krijete svoje prave namjere
4. geom. plašč: plašt stošca, valjka
5. teh. plašč: ogrjevni, parni plašt; plašt reaktora
6. zool. plašč, mehka kožna guba na hrbtu mehkužcev
7. ovojnica za vrednostne papirje

plate¹ [pléit] samostalnik
krožnik; pogrinjek za eno osebo, posamezna jed v obroku (npr. a plate of soup krožnik juhe)
kos srebrnega ali zlatega namiznega pribora; izvesek, tablica z imenom; tabela, ilustracija na celi strani, slika (v knjigi); fotografska plošča, (steklena, kovinska) plošča
elektrika anoda elektrodne cevi (plate voltage anodna napetost)
elektroda akumolatorja
tehnično lamela, platica (sklopke itd.)
tisk kliše, grafična matrica, gravura, bakrotisk; umetno nebo (za zobovje)
šport pokal, nagradna plaketa, pokalna konjska dirka
arhitektura tram, na katerem stoji streha
množina, britanska angleščina, sleng ploske noge; vrsta tračnic

German plate novo srebro, argentan
finger plate številčnica na telefonskem aparatu
hour plate številčnica na uri
thin plate pločevina
steel plate jeklena pločevina
to put up one's plate odpreti ordinacijo

plate-machine [pléitməši:n] samostalnik
tehnično lončarski kolovrat na strojni pogon