Franja

quantième [kɑ̃tjɛm] adjectif, masculin dan meseca, datum

le (ali: quel) quantième sommes-uous aujourd'hui? katerega (v mesecu) smo danes?
montre à quantièmes ura, ki kaže datum

quanto¹

A) agg., pron. koliko:
quanto tempo impiegherai? koliko časa boš potreboval?
in quanti eravate koliko vas je bilo?

B) agg., pron. koliko:
quanti discorsi per nulla! koliko jalovega govorjenja!
quante me ne racconta! koliko mi jih natveze!

C) agg. koliko, kolikor:
prendi quanti libri vuoi vzemi toliko knjig, kolikor želiš

Č) pron. kolikor, kar:
prendine quanti ne vuoi vzemi, kolikor želiš
per quanto ne sappiamo, le vittime del terremoto sarebbero un centinaio kolikor vemo, je kakih sto žrtev potresa

D) m količina; ekst. vsota, cena:
prima di decidermi per l'acquisto vorrei sapere il quanto preden se odločim za nakup, bi rad vedel ceno

quantus 3 (nam. *quām-tus; osnovna obl. *quām-to iz quam)

1. vprašalno kolik?, kolikšen?, koliko?, kak?; v neodvisnem vprašanju: Pr., Ap., Eccl. idr. pozni pisci, Iovem quanto honore fuisse arbitramini? Ci.; v vzkliku: Enn. ap. Non., H., Val. Fl., Sen. rh. idr., quantos acervos scelerum reperietis! Ci.; v neodvisnem vprašanju: Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Non., Ter., C., L. idr., cum ipsa pecunia numero ac summā suā, quanta fuerit, ostendat Ci., testimonium daret, quantā sanctitate bellum gessisset H. Subst. quantum -ī, n (poseb. v acc.) koliko?; neodvisno: quantum dedit? Ci.; v vzkliku: quantum terroris iniecit! Ci.; odvisno: constituit, quantum pecuniae quaeque civitas daret N.; quanto opere, gl. quantopere; adv.: quantum mutatus ab illo Hectore! V. kako zelo, quantum in sinu filiae flevit! Sen. ph.; v gen. pretii quantī kako drago?, po čem?, koliko (velja, stane)?, kako zelo?; neodvisno: quanti emit? Ter., hoc quanti putas esse? Ci.; odvisno: Q., Iuv., ede mihi, scriptum quanti emeris Ci., cum scias, quanti Tulliam faciam Ci.; v abl. mensurae quantō (za) koliko?, koliko več?, kako zelo (močno)?; neodvisno: quanto sapientius nostri maiores fecerunt? Ci.; v vzkliku: quanto levior est adclamatio! Ci.; odvisno: cognitum est, quanto antestaret eloquentia innocentiae N.; v nom. quantum (kot vzklik) kako važno!: quantum est, quod fata tenentur! Lucan.; occ. kako majhen (neznaten)?, kako malo? (neodvisno, odvisno in v vzkliku): Pl., L., T., Lucan., enim quantum hic operis fiat paenitet! Ter., quae qualiacumque in me sunt (me enim ipsum paenitet quanta sint) … Ci., quantum est, quod desit in istis ad plenum facinus! O., neque iam, quid existimetis de illo, sed quantum audeatis, vereor S. fr., quanti … civitas aestimanda est, ex quā sapientes pelluntur? Ci., legatorum verba quanti fecerit, pericula mea declarant S., quantus sit Dossennus H. kako slab, kako malo vreden.

2. relat. kolikršen, kolikor, kakor; večinoma nanašajoč se na determinativni tantus (tam): L., V., Val. Max. idr., est tanta in te auctoritas, quanta debet Ci., cum tantis copiis, quantas nemo habuit N.; brez determinacije: quantus non umquam antea exercitus ad Sutrium venit L. tolikšna vojska, kolikršna še nikoli prej, (sc. crocodilus) parit ova, quanta anseres … Plin., qualis quantusque … Polyphemus … , centum alii (pesn. = tales tantique centum alii) … Cyclopes … errant! V., acta est per lacrimas nox mihi, quanta fuit O. kakor je bila dolga, prejokala sem vso dolgo noč, ut acciperent … pecuniam, quantam vellent Ci., oculis spatium emensus, quantum satis hastae V. kolikor ga zadostuje za met kopja; quanto opere, gl. quantopere. Od tod (kakor quam) pri posse in superl.; popolno: tanta est inter eos, quanta maxima esse potest morum distantia Ci. tolikšen, kolikršen le more biti; skrajšano (brez determinativa): consul quantis maximis itineribus poterat ad collegam ducebat L. v kar najhitrejših pohodih, quanto maximo cursu posset Cu., genu femur Postumius quantā maxime poterat vi perculit L. s kar največjo močjo; quantus quantus = quantuscumque: Pl., quanta quanta haec mea paupertas est Ter. Subst. quantum -ī, n kolikor = kolikršna množica, kolikršna razdalja, kolikršen prostor, kolikršen kos (ceste) idr.: cum rei familiari tantum operae daret, quantum deberet N., tantum patebat, quantum loci acies occupabat C. tako daleč kakor; brez determinativa: quantum est hominum optime optimorum Pl. kolikor je … , ut illum di immortales omnes deaeque, quantum est (kolikor jih je), perduint Pl., illis, quantum importunitatis habent (pri tolikšni njihovi predrznosti), parum est impune male fecisse S., si plus edidisset, quam quantum natum esset Ci.; od tod v vrinjenih stavkih: quantum audio (intellego) ali quantum ego intellegere possum Ter., quantum ego sentio ali quantum ego opinione auguror Ci.; nadalje: quantum in me (te) est Ci. kolikor je na meni (tebi), kolikor se mene (tebe) tiče, kolikor je od mene (tebe) odvisno, quantum ad eum (sc. attinet) T. kolikor se tiče njega, glede … , z ozirom nanj, glede (zaradi) njega; tako tudi: quantum ad Pirithoum, Phaedra pudica fuit O., quantum ad Iudaeos T., notum ignotumque, quantum ad ius hospitis, nemo discernit T., nihil, quantum ad ipsas virtutes Sen. ph.; in quantum (gr. ἐς ὅσον) (v) kolikor: Q., Plin. iun. idr., matrona prodeat in tantum ornata, in quantum ne immunda sit Sen. rh. le toliko okrašena, (kolikor ni =) da ni … , in quantum satis erat T., in quantum quaeque secuta est, traxit O.; poseb. gen. pretii quanti kakor drago (tako drago … kakor), po čemer, po kolikor: id, quanti aestimabat, tanti vendidit Ci., tanti fuit, quanti iste aestimavit Ci., quanti locaverint, tantam pecuniam redemptori solvendam Ci.; quanti quanti kakor koli (kakor si bodi) drago, kakor drago, kakor si bodi drago, po čemer koli: sed quanti quanti, bene emitur, quod necesse est Ci. ep.; abl. mensurae quantō (pri komp. in komparativnih pojmih) (za) kolikor ((za) toliko … kolikor), toli … koli: Acc. ap. Macr., Acc. ap. Non., Ca. fr., H., Col. idr., Hannibalem tanto praestitisse ceteros imperatores prudentiā, quanto populus Romanus antecedat fortitudine cunctas nationes N.; quanto … tanto (= quo … eo) čim … tem; tudi: quanto gravior erat oppugnatio, tanto crebriores litterae mittebantur C., tudi: quanto longius ab urbe hostium abscederent, eo solutiore curā L., quanto mage … tam magis Lucr.; brez tanto: Col., segnius secuturam, quanto longius L.; quanto pred poz. pogosto pri T.: quanto inopina (sc. magis), tanto maiora, quanto ignota barbaris, tanto laetiora; abs.: fuit dux Cassius melior, quanto vir Brutus Vell.; quanto … tanto abs. (brez komp.): quanto Grypos abnuit, tanto soror muliebri pertinaciā accenditur Iust.; podobno: tanto silva sub hac, silvā quanto fuit herba sub omni O.; acc. n. adv. quantum kolikor: utrique rei occuram, quantum potero N., quantum tigna distabant C., legiones in naves imposuit, quantum navium facultatem habebat C., quantum per commodum rei publicae fieri posset L.; od tod pogosto (= quam) s superl. (ki ga krepi) pri possum: Sen. ph., Cels. idr., quantum maxime accelerare poterat L. kakor hitro je le mogel, kar najhitreje; elipt. (brez superl.) = quam primum prej ko mogoče, čim hitreje (prej): Ci. ep., Ter.; v istem pomenu tudi: quantum potest Kom., Auct. b. Afr., Lact. idr., quantum pote Kom., quantum potis Pl.; kot vrivek: ea, quantum potui (sc. facere), feci Ci. sem storil po svojih močeh; tako tudi: is mihi suadet nuptias, quantum queam, ut maturem Ter. kolikor le mogoče.

quart [kar] masculin

1. četrt, četrtin(k)a

aux trois quarts tri četrtine, skoraj popolnoma
être aux trois quarts ivre biti skoraj popolnoma pijan
les trois quarts du temps večina časa, skoraj vedno
un quart (d'heure) četrt ure
nous avons passé un mauvais quart d'heure to so bili hudi trenutki za nas
quart d'heure de grâce akademska četrt (ure)
le quart d'heure de Rabelais neprijetni trenutek (ko je treba plačati npr. zapitek)

2. straža na ladji

être de quart, faire le quart biti na straži (na ladji)
relever le quart zamenjati stražo (na ladji)
officier de quart častnik, ki nadzoruje pot ladje
de quart libre (o mornorju) prost

3. kvarta (kot 11° 15')

changer la route de deux quarts vers l'est spremeniti pot ladje za dve kvarti proti vzhodu

quartier¹ [kartje] masculin

1. četrt(ina); četrtleten obrok, kvartal

le premier, le dernier quartier de lune prvi, zadnji lunin krajec
couper en quatre quartiers razrezati na štiri enake dele

2. kos, reženj, krhelj

un quartier de rocher kos (blok) skale
un quartier d'orange krhelj oranže
mettre en quartiers razčetveriti

3. stopnja plemiškega porekla

4. krilo sedla; opetnica (usnje na zadnjem delu čevlja)

5. mestna četrt, okoliš, rejon

les quartiers résidentiels, pauvres stanovanjske, revne mestne četrti
les bas quartiers četrti z najnižjim slojem prebivalstva
les quartiers commerçants (bourgeois, ouvriers) trgovske (meščanske, delavske) četrti
le Quartier latin Latinska četrt v Parizu
faire les visites du quartier napraviti obiske pri sosedih

quā-tenus ali quā-tinus (prim. tenus), adv. (le v odvisnih stavkih)

1. (krajevno) do kod (dokod), do koder (dokoder), koliko, (v) kolikor: Saguntinis petentibus, ut, quatenus tuto possent, Italiam spectatum irent L., pars, quatenus inhabitari videtur Col.; metaf.: Q., videamus, quatenus amor in amicitiā progredi debeat Ci., incertus, quatenus victoriam exerceret L., quatenus neglegentiā eorum fieri scribis Ci. ep., quatenus sint ridicula tractanda oratori Ci.; abs. tako rekoč subst.: in omnibus rebus videndum est quatenus Ci. gledati na pravo mero, ut nullā in re statuere possimus quatenus Ci.

2. (časovno) kako dolgo, doklej, do kdaj: animadvertere, quatenus sermo delectationem habeat Ci.

3. (vzročno) zaradi tega, spričo tega, da, zato ker, ker (že): Col., Plin., Q., Suet., Icti. idr., quatenus virtutem incolumem odimus H., quatinus milites suos fastidiat Iust., quatenus veritati … nusquam locus est, deos testor T., laedere quatenus ipsum non poterat, irascitur illi O.

4. (namerno) da (s stranskim pomenom načina in mere): Front., Icti., praeceperat ei pater, quatenus moderaretur profusos sumptus Macr.

5. kako: qui viderit, quatenus de corporibus fugiant Lact.

quater [kwatɛr] adverbe četrtič

le numéro IO quater de la rue ulična številka 104

quatre [katr] adjectif štiri

se mettre par quatre uvrstiti se po štiri
jouer à quatre mains igrati štiriročno
exposé aux quatre vents izpostavljen vetru z vseh strani
à quatre pas d'ici nekaj korakov od tod, čisto blizu
quatre à quatre prestopajočpo štiri stopnice
boire, manger comme quatre piti, jesti za štiri
clair comme deux et deux font quatre jasno ko beli dan
se mettre en quatre (pour) vse sile napeti, raztrgati se (za)
se renir à quatre s težavo se obvladati
entre quatre yeux med štirimi očmi
être tiré à quatre épingles biti zelo skrbno oblečen
fendre, couper un cheveu en quatre dlako cepiti
n'y pas aller par quatre chemins iti naravnost proti cilju
marcher à quatre pattes iti, plaziti se po vseh štirih
un de ces quatre matins nekega dne
faire le diable à quatre peklenski trušč delati
quatre barré četverec (čoln) s krmarjem
quatre sans barreur četverec brez krmarja
Henri quatre Henrik IV.
chapitre quatre četrto poglavje
faire les quatre cents coups razsipno, potratno živeti

quatrième [katriɛm] adjectif četrti; masculin

le quatrième du mois četrti dan v mesecu
quatrième (étage) masculin četrto (nadstropje); féminin četrti razred; serija štirih zaporednih kart iste barve

quattordici agg.; m, f štirinajst:
una fanciulla di quattordici anni štirinajstletna deklica
le quattordici štirinajst (ura)
nel '14 scoppiò la prima guerra mondiale štirinajstega leta je izbruhnila prva svetovna vojna

quattro

A) agg.

1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se

que¹ [kə] pronom (4. sklon) katerega, katero, katere; ki ga, ki jo, ki jih; kar

la robe que je me suis fait faire obleka, ki sem si jo dala delati
les livres qu'il dit avoir lus knjige, za katere pravi, da jih je bral
écoute ce que je te dis poslušaj, kar ti rečem
le livre que voici tale knjiga
la personne prudente qu'esf mon oncle ... previden, kot je moj stric ...

que³ [kə] conjonction

1. da

on dit que l'hiver sera froid pravijo, da bo zima mrzla

2. kot, kakor

il semble plus préoccupé que d'habitude videti je bolj zaskrbljen kot ponavadi
ne ... que samo, le
je n'ai que du pain pour toi samo kruh imam zate
il n'est pas sorti, que je sache ni šel ven, kot (kolikor) vem

3. naj

qu'il se taise! naj molči!
qu'il pleuve ou non, je sortirai naj dežuje ali ne, šel bom ven

que da; da bi; ker, ko; kot da, kot; ali, pa, ampak

es natural que no lo sepas umljivo je, da tega ne veš
salido que hubo mi padre brž ko je moj oče odšel
antes que preden
luego que brž ko
ya que puesto que ker, ker že
¡ojalá que lo sepa! če bi le (on) to vedel!
a menos que razen če
siempre que če, ako
que yo sepa kolikor jaz vem
lo mismo que antes isto kot prej
más que nunca več kot kdaj koli
yo que tú lo haría jaz na tvojem mestu bi to naredil
lo haré lo mejor que pueda naredil bom to, kot bom najbolje mogel
uno que otro ta in oni, nekateri
mal que bien tako tako, srednje
¡otro que tal! tu je še eden!
él es el cupable, que no yo on je krivec, ne pa jaz
volaba que no corria letel je, pa ne tekel
que quiera que no quiera naj mu je po volji ali ne
tarde que temprano prej ali slej
corre que vuela teče kot veter
¡que entre! naj vstopi! naprej!
que no lo haré tega ne bom naredil!
corre que corre kar naprej, neprestano

que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom. —

Opomba:
a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
b) -que v govorni figuri ἑ`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

2. mesto v stavku:
a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.

quedar pre-, za-ostati, ostati; obstajati, nahajati se

quedar atrás zaostati
quedar bien (mal) dobro (slabo) odrezati se (pri poslu); dobro (slabo) pristajati (obleka)
quedar huérfano osiroteti
quedar muerto na mestu mrtev ostati
quedar viudo ovdoveti
todo queda como antes vse ostane pri starem
quedomos iguales smo bot
no te quede duda que... bodi prepričan, da ...
quedar debiendo ostati dolžan
queda entendido que... samo po sebi se razume, da ...
le quedaría muy reconocido bil bi Vam zelo hvaležen
quedó condenado a bil je obsojen na
según queda dicho kot rečeno
quedar impuesto de biti na tekočem o
quedé absorto (fig) onemel sem
no quedar a deber nada ničesar ne ostati dolžan
¡quede V. con Dios! zbogom!
quedar de más preostati
quedar de pie obstati, ustaviti se
quedamos de V. afmos. y S.S. ostajamo z odličnim spoštovanjem (zaključek pisma)
quedar en a/c zediniti se o
quedamos en ello ostanemo pri tem; velja!
¿en qué quedamos? pri čem smo? kako je s stvarjo?
quedar en vigor veljati, biti (ostati) v veljavi
la duda queda en pie dvom obstaja
quedar en el sitio pasti na polju slave
quedar por alg. jamčiti, porok biti za koga
quedar por pagar ostati neplačan
eso queda por mí to moram še opraviti
por mí no quedará jaz bom že svoje naredil
no guedará por eso to ni nobena zapreka; zaradi tega bo vseeno narejeno
¡por mi que no quede! zaradi mene ste lahko brez skrbi!

quelque¹ [kɛlk] adjectif

1. kak(šen), (ne)kaj

as-tu quelque chance de succès? imaš kaj možnosti za uspeh?
quelque part nekje
à quelque distance nedaleč
quelque jour nekega dne
quelque peu nekoliko
j'ai quelque peine à le croire s težavo to verjamem
quelques jours après nekaj dni pozneje
ces quelques employés teh nekaj uslužbencev, ti maloštevilni uslužbenci

2.

quelque ... que katerikoli, kakršenkoli
quelque promesse qu'on t'ait faite kakršnokoli obljubo so ti dali
je sortirai par quelque temps que ce soit šel bom ven ob kakršnemkoli vremenu

quelquefois [kɛlkəfwa] adverbe včasih

quelquefois ... d'autres fois ... včasih ... včasih, enkrat ... drugič ...
quelquefois que (populaire) v primeru da, če (le)

queō, quīre, quīvī (quiī), quitum moči = mogoč biti z inf. (mogoče biti komu kaj), utrpe(va)ti (ne isto kot posse, ki pomeni „imeti moč“): quantum queam (queat) Ter.; nav. s kako nikalnico ali z vix in inf.: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., H., Lucr. idr., non queo (tako vedno pri Ci. nam. nequeo) reliqua scribere Ci., amicitia tantas opportunitates habet, quantas vix queo dicere Ci., nec credere quivi V., ut vis a censoribus nullius auctoritate … deterreri quiverit L.; redko brez nikalnice ali vix: quod officio se factum queant dicere Ci., quid sit, quod iam implorare queamus? V.; pass. le z inf. pass.: Plin., Gell., Ap., suppleri queatur Lucr., forma nosci non quita est Ter.

Opomba: Glede spregatve tega nepravilnega glagola gl. latinsko slovnico. Pt. pr. quiēns O., queēns Q.; obe obl. pri Prisc.; abl. queunte Cod. I.

questo

A) agg.

1. ta:
l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
questa mattina, questa sera davi, drevi
quest'oggi še danes
questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
questo mese ta mesec, v tem mesecu
le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
in questo mentre, in questo frattempo medtem
allora prendi queste! potem pa na, na, na!

2. ta, tak, takšen:
non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju

B) pron.

1. ta:
prendo questo qui vzel bom tole
in questo, in questa medtem
questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!

2. to:
a questo siamo arrivati! tako torej!
con tutto questo kljub temu
e con questo? no in? kaj pa potem?
e con questo ho finito no, in s tem sem končal