Franja

port² [pɔr] masculin nošenje; drža, hoja; tovor, tovornina; porto, poštnina; marine nosilnost; botanique rast, naravna oblika

port d'armes nošenje orožja
port payé poštnina plačana
port de tête drža glave
port de voix (musique) prehod iz enega glasu v drugega
frais masculin pluriel de port stroški za poštnino
franc de port prost poštnine
permis masculin de port d'armes orožni list
elle a un port de reine ima držo, hojo kot kaka kraljica

portare

A) v. tr. (pres. porto)

1. nositi, prenašati:
portare un pacco nositi paket
portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
portare in tavola servirati, nositi na mizo
portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
portare prove navesti dokaze

4. peljati:
portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

5. speljati, napeljati:
hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
portare avanti pren. pospešiti
portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
portare su pren. dvigovati

6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

7. voziti, voditi:
portare l'automobile voziti avto
portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
portare danno povzročiti škodo
portare fortuna, disgrazia; pog.
portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
portare scalogna pog. prinašati nesrečo

9. nositi (na sebi):
portare la pelliccia nositi krzno
portare gli occhiali nositi očala
portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
portare i capelli lunghi imeti dolge lase
portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

10. pren. gojiti, čutiti:
portare amicizia (a) biti komu prijatelj
portare odio (a) sovražiti
portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
portare pazienza potrpeti
portare rispetto (a) spoštovati

11. prenašati:
portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

1. peljati (se), iti:
portarsi sulla destra peljati v desno

2. ravnati, obnašati se:
portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

3. držati se:
come ti porti? kako je kaj (zdravje)?

por-tendō -ere -tendī -tentum (por- (gl. to besedo) in tendo = „predse iztegniti, prožiti“) kot relig. t.t. (na) kaj prihodnjega (prihodnost) (po)kazati, naznaniti (naznanjati), prerokovati, da(ja)ti ali pomeniti (pred)znake ((pred)znamenja, znanilce): Pl., Enn. fr., Acc. fr., Luc. fr., V., O., Auct. b. Afr., Hyg., Varr., Cu., Val. Max., Sen. ph., Sil., Stat., T., Plin., Plin. iun., Suet., Fest., Ap., Aur., Cl., Macr., Iust., Amm. idr., magna atque mirabilia portendi haruspex dixerat S., dii periculum portenderunt Ci., rerum futurarum, quae tum dormientibus tum vigilantibus portendant Ci., iam omnes isti qui portenduntur metus exstinguentur Ci., deos portendisse auspicia L., di portenderunt clarum fore hoc caput L., quod aves fieri posse portendunt L., quo maturius fatis, ominibus oraculisque portendentis sese victoriae compotes fierent L.; pass. kazati se, nastajati, porajati se, obetati se, čakati koga kaj: pericula portenduntur L., quid spei Latinis portendi? L.; brez relig. pomena: cum praesertim omnes rerum mutationes caedem, fugam aliaque hostilia portendant S. so (obstajajo) znamenja, ki kažejo na …

Opomba: Inf. portendier: qui in re divina dudum dicebant mihi malum damnumque maxumum portendier Pl., harioli autem laetam et pinguem fortunam portendier somnio interpretati Fr.

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

porticus -ūs, f (iz *porticos, izpeljano iz portus dohod, dostop)

1. na strani odprto hodišče, odprta lopa, galerija, stebrišče, stebriščni hodnik: Mart. idr., paululum inambulare in porticu Ci., et balineae et ambulacrum et porticus Ci., viae latae, porticus, templa Ci., paululum ambulavisse in porticu Ci., illos porticibus rex accipiebat in amplis V., utrisque (sc. aedibus) porticum superposuisse Icti.; occ.
a) = βασιλική sodna dvorana, sodišče, sodna lopa, kjer je stal pretorjev sodni stol: Sopatrum de porticu in forum deicere Ci.
b) veža, dvorana = predšotor(je): saucii opplent porticūs Enn. ap. Ci.
c) vrsta branilnih streh, prehodne galerije, ki si jih tvorile med sabo povezane vineae; branile so graditelje oblegovalnega nasipa pred sovražnikovimi izstrelki: pedalibus lignis porticus integebantur C.
d) nadstrešek, pristrešek, ponjava: Col.

2. meton. po dvorani oz. veži ἡ ποικίλη στοά, v kateri je poučeval stoik Zenon, imenovana stoiška filozofska šola, stoiška filozofija, stoiška ločina (sekta): Chrysippus, qui fulcire putatur porticum Stoicorum Ci., clamat Zeno et tota illa porticus tumultuatur Ci. fr., Chrysippi porticus et grex autumat H., ex eadem porticu prudentiores homines Gell., porticus Atticae Tert.

Opomba: Skrč. gen. pl. porticum: Vitr.; porticus kot masc.: Petr.

portus -ūs, m (prim. porta)

1. pristan(išče), luka, port: N., H., os portus L., maritimi portus frequentati aut deserti L., aditus atque os portus Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., e portu solvere Ci., portum petere Ci., in portum pervehi Ci., in portum ex alto invehi Ci., in portum venire, in portum pervenire Ci., in portum deferri Corn., e portu proficisci C., ex portu exire C., ex portu naves educere C., in portum se recipere C., in portum penetrare C., portum capere C. ali (pesn.) p. tangere V. pripeljati se v pristanišče, pripluti v pristanišče, pristati, qui in portu operam dabat Ci. ki je bil carinik = magister portus Ci.; preg.: in portu navigare Ter. ali in portu esse Pl., Ci. ep. biti na varnem, biti zunaj nevarnosti; occ. pristanu podoben izliv (iztok) kake reke v morje, ustje, raztòk: per septem portūs in maris aquas exit Nilus O.

2. hiša kot vhod: ob portum obvagulatum ito Tab. XII ap. Fest.

3. skladišče, shramba, hranišče, podružnica: portus appelatus est conclusus locus, quo importantur merces et inde exportantur Ulp. (Dig.), P. Licini Cass.

4. metaf. pristanišče = pribežališče, zavetišče, zavetje, zatočišče: V., H., Plin. iun. idr., portus corporis Enn. ap. Ci. = grob, senatus erat portus et refugium nationum Ci., se in philosophiae portum conferre Ci., alium portum propiorem huic aetati videbamus Ci., perfugium portusque supplicii Ci., vos estis nostrae portus et ara fugae O.

Opomba: Dat. in abl. pl. portibus, pa tudi portubus: Ci.; stlat. dat. sg. portū = portui: V.

pōsa f

1. polaganje:
posa della prima pietra polaganje temeljnega kamna

2. mir; premor:
non avere posa ne mirovati
senza posa neprestano

3. foto osvetlitev, ekspozicija:
posa breve, lunga kratka, dolga ekspozicija
teatro di posa film snemalni studio

4. drža; poza:
assumere pose da intellettuale pozirati kot intelektualec
per posa da bi se postavljal

5. glasba pavza

poseído obseden; besen, hud

poseído de horror prestrašen
poseído m obsedenec; besnež
gridar como un poseído vpiti kot obseden

poser [poze] verbe transitif položiti, polagati, (po)staviti; vložiti (šipo); pritrditi; urediti; zapirati; priskrbeti ugled (quelqu'un komu); figuré domnevati, dopustiti; photographie eksponirati; verbe intransitif ležati, počivati (sur na); pozirati, sedeti (slikarju); biti za model; figuré afektirano, nenaravno se vesti; delati se važnega; hlastati, gnati se za efektom; figuré, familier čakati

se poser (figuré) ustvariti si, pridobiti si položaj, uveljaviti se, izdajati se za; nastopiti (en kot); aéronautique pristati
faire poser (familier) pustiti čakati; prevarati
poser des affiches nalepiti lepake, plakate
poser les armes položiti orožje, vdati se
poser sa candidature kandidirati
poser sa chique (populaire) držati jezik (za zobmi)
poser les fondements položiti temelje
poser un lapin à quelqu'un (familier) premestiti koga
poser le masque (figuré) sneti krinko
poser la première pierre položiti temeljni kamen
poser une question (po)staviti vprašanje
poser des rideaux obesiti zavese
se poser train rentré (aéronautique) pristati na trebuhu
cela posé če je to takó

positiō -ōnis, f (pōnere)

1. postavljanje (postavitev) besede = raba besede: est etiam soloecismus in oratione comprensionis unius sequentium ac priorum inter se inconveniens positio Q., μετωνυμία, quae est nominis pro nomine positio Q.

2. sajenje: surculi Col.

3. kot metr. t.t. postavljanje noge, udar(ec) z nogo pri taktu (naspr. sublatio, levatio): Aug., Q. (Institutio oratoria 9, 4, 48), positio vocis Isid. (naspr. elevatio).

4. kot gram. t.t.
a) končnica: aut quae feminina positione mares aut neutrali feminas significant, qualia sunt „Murena“ et „Glycerium“ Q.
b) oblika: prima verbi positio „strido stridis stridit“ Serv.

5. potrditev, potrjevanje: paupertas non per positionem (novejši rokopisi per possessionem) dicitur, sed per detractionem vel, ut antiqui dixerunt, orbationem Sen. ph.

6. predmet, naloga, tema: relinquuntur incerta, quae sumimus, ut videtur, aetates, facultates, liberi, parentes, urbium ipsarum vires, iura, mores, alia his similia: quin aliquando etiam argumenta ex ipsis positionum vitiis ducimus Q.

7.
a) postavitev, postavljanje, lega, položaj: membrorum articulorumque Sen. rh., loci Sen. rh., Q., corporis Sen. ph., signiferi, labyrinthi Plin., Q., caeli T. podnebje, membrorum Aug, supina iacendi positio Cael.
b) metaf. stanje, položaj: mentis Sen. ph., positiones Q. okoliščine.

8. positio syllabae položaj, pozicija: nam „volucres“ media acuta legam, quia, etsi natura brevis, tamen positione longa est, ne faciat iambum Q., nunc unum tempus accommodat priori et unum accipit a sequente: ita duae natura breves positione sunt temporum quattuor Q.

position [pozisjɔ̃] féminin položaj, lega, mesto; pozicija; družbeni položaj

guerre féminin de position pozicijska vojna
prise féminin de position stališče, javno povedano mnenje
position(-)clef ključni položaj
position dirigeante vodilen položaj
position d'équilibre ravnotežni položaj
position de monopole monopolni položaj
position de place tržni, borzni položaj
position de repos mirovanje
position sociale družbeni položaj
position du tireur couché, à genou, debout (militaire) ležeči, klečeči, stoječi strelčev položaj
aller occuper une position (militaire) zavzeti položaj
le concurrent est arrivé en première, en seconde position tekmovalec je prišel kot prvi, drugi na cilj
être en position de biti v položaju, da ...
être dans une position intéressante (familier) biti noseča
être dans une position critique biti v kritičnem položaju
se faire une position ustvariti si položaj
prendre position zavzeti položaj (pour, contre za, proti)
rester sur ses positions ne se umakniti, ne popustiti, ne se premisliti

positus² -ūs, m (pōnere)

1. postavitev, položaj, stan(je), lega, pozicija: insulae S. fr., siderum, regionis T., urbis O., terra Trinacris a positu nomen adepta est O., aedium, stellarum Gell., ossium Cels.

2. occ. uravnava (spletanje) las, frizura, pričeska: positu variare comas O. različno spletati.

3. kot gram. t.t. pozicija, postavitev: et idcirco ea syllaba productius latiusque paulo pronuntiata priorem syllabam brevem esse non patitur, sed reddit eam positu longam Gell.

posláti envoyer, expédier, faire parvenir, faire un envoi, acheminer

na dom poslati livrer à domicile
poslati kaj s kamionom, z ladjo, z letalom expédier quelque chose par camion, par bateau, par avion
poslati po koga envoyer chercher quelqu'un, faire venir, appeler quelqu'un
poslati koga k vragu envoyer quelqu'un au diable (ali à tous les diables, promener, paître)
poslati koga v smrt envoyer quelqu'un à la mort
poslati za kom faire suivre
poslati kot brzovozno, kot vozno blago expédier en grande, en petite vitesse
poslati na dopust, v ječo envoyer en permission, en prison
poslati naprej (pismo, pošto itd.) réacheminer
poslati nazaj renvoyer, réexpédier
poslati na ogled envoyer à vue
poslati ojačenja envoyer des renforts
poslati paket faire parvenir un colis
poslati paket, pismo priporočeno recommander un paquet, une lettre
poslati po pošti, po železnici envoyer (ali expédier) par la poste, par chemin de fer

poslédica consecuencia f ; resultado m

kot posledica (česa) a consecuencia de
za posledicami rane (poškodbe) a consecuencia de una herida
imeti posledice tener (ali traer) consecuencias
imeti za posledico tener como consecuencia, dar por resultado
izvajati posledice sacar las consecuencias
nositi, trpeti posledice llevar, sufrir las consecuencias

poslúšati (-am) imperf.

1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza

2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio

3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)

4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato

posojílo prêt moški spol , emprunt moški spol

kot posojilo à titre de prêt
posojilo hipotečno, na obresti prêt hypothécaire, à intérêt
posojilo proti jamstvu, na zastavek prêt sur garantie, à (ali sur) gage
brezobrestno posojilo prêt gratuit, sans intérêts
dolgoročno, kratkoročno posojilo prêt (ali emprunt) à long terme, à court terme
državno posojilo emprunt d'État (ali public, national)
javno, vojno posojilo emprunt public, de guerre
oderuško posojilo prêt usuraire (ali à la petite semaine)
prisilno posojilo emprunt forcé
razpis posojila émission ženski spol d'un emprunt
dati posojilo donner (ali concéder) un emprunt, prêter de l'argent
najeti, vzeti posojilo contracter (ali faire) un emprunt (ali un prêt), emprunter
odobriti posojilo accorder (ali consentir) un prêt (ali un emprunt)
podpisati posojilo souscrire à un emprunt
prositi za posojilo solliciter un prêt
vrniti posojilo rembourser (ali restituer) un emprunt

posponer* (glej poner) zapostaviti, odložiti, omalovaževati, vnemar pustiti

posponer el interés a la honra rajši imeti čast kot dobiček
posponer el pago odložiti plačilo

possessed [pəzést] pridevnik
ki ima (of kaj)
obseden (by, with)
ki se obvlada, miren
slovnica vezan z genetivom

like a man possessed kot obsedenec, kot nor
ameriško like all possessed kakor blazen
everyone possessed of reason vsak pameten človek

possessor -ōris, m (nom. sg. iz possidēre)

1. posestnik, lastnik, imetnik, gospodar: Lucan. idr., bonorum Ci., aut invidiae aut pestilentiae (zavidanih ali okuženih krajev) Ci., de praefecto urbis quasi possessore reipublicae magnā utrimque vi contendebatur S. fr.; pren.: Italici litoris aquilo possessor Petr.

2. zemljiški posestnik, zemlják: Col. idr., agrorum L., Col., bonorum Ci., Sullani possessores Ci., soli Suet.

3. kot poklas. jur. t.t. „posestnik tožnega predmeta“ = (ob)toženec (naspr. petitor, actor tožnik): Plin. iun., Q., Icti.

possible [pɔsibl] adjectif možen, mogoč; eventualen; masculin kar je možno, možnost

au possible kar se da, zelo
il est gentil au possible on je nadvse ljubezniv
le plus possible, autant que possible toliko, kot je (le) mogoče, kar največ
le moins de fautes possible kar najmanj napak
dans la mesure du possible v mejah možnosti
le mieux possible kar najbolje
le plus souvent possible kar najčešče
fe plus tôt possible, aussitôt possible čimprej, čimbrž
le plus vite possible kar se da hitro, kar najhitreje
c'est très possible to je zelo mogoče, zelo verjetno
pas possible! ni mogoče!
je ferai (tout) mon possible storil bom, kar bo le mogoče, kar bo le v mojih močeh
rendre possible omogočiti
(familier) possible que ... možno (je), da ...