Franja

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

tírati to drive; to push (k to)

tírati koga v obup to drive someone to despair
tírati kaj predaleč to push something too far

tirer [tire] verbe transitif vleči, potegniti, izvleči; ustreliti, streljati; molsti (kravo); odvzeti, sneti; postaviti (horoskop); pokazati (jezik); prenapenjati (oči); figuré zasnovati (načrt); commerce trasirati (menico); izstaviti (ček); natisniti; photographie napraviti kopijo, kopirati; marine spodrivati vodo, ugrezati se v vodo (o ladji); verbe intransitif vleči, potegniti (sur) iz; napeti se, nategniti se, biti napet; prehajati v (sur le rouge v rdeče); familier biti podoben (sur quelqu'un komu); commerce trasirati (sur na); streljati; žrebati

se tirer (familier) popihati jo, zbežati
ça se tire! to se vleče! tega ni ne konca ne kraja!
s'en tirer (à bon compte) izvleči se (iz), odnesti jo (poceni)
ne pouvoir rien tirer de quelqu'un ničesar iz koga ne izvleči
tirer une affaire en longueur zavlačevati zadevo
tirer quelqu'un d'affaire pomagati komu iz zadrege, iz stiske
se tirer d'affaire izvleči se iz zadrege, stiske
tirer à balles ostro streljati
tirer trois ans de prison (populaire) odsedeti tri leta v ječi
tirer de l'arc streljati z lokom
tirer son chapeau sneti klobuk, odkriti se
tirer les cheveux (z)lasati
tirer par les cheveux za lase privleči, izviti iz trte
tirer sur sa cigarette potegniti iz cigarete
tirer les cartes vedeževati iz kart
tirer au clair razjasniti
tirer à conséquence imeti pomembne, resne posledice
tirer la conséquence potegniti sklep, zaključek (de iz)
tirer une copie narediti kopijo
tirer le diable par la queue (familier) biti v škripcih
tirer à 1000 exemplaires tiskati v 1000 izvodih
tirer du feu d'un caillou izkresati ogenj (iz kamna)
tirer à sa fin nagibati se h koncu
tirer les ficelles (familier) biti skrivni organizator, pobudnik kake stvari
tirer sur la ficelle pretiravati, skušati doseči preveč ugodnosti
tirer au flanc, au renard (familier); au cul (populaire) zabušavati, zmuzniti se od dela, lenariti, zanemariti delo
tirer un gibier streljati na divjačino
tirer la langue pokazati, pomoliti jezik iz ust; biti zelo žejen
tirer au large pobegniti
tirer une lettre de change izdati menico
tirer à la ligne pretirano podaljšati kak tekst, ki ga pišemo, da bi več zaslužili
tirer en longueur vleči se, zavlačevati se
tirer les marrons du feu (figuré) iti po kostanje v žerjavico
tirer l'œil (figuré) zbosti v oči, zbujati pozornost
tirer les oreilles à quelqu'un ošteti koga; ušesa mu naviti
se faire tirer l'oreille dati se prositi, nerad ustreči željam
tirer son origine de imeti svoj izvor v, izvirati iz
tirer à part posebej odtisniti
le poêle tire bien peč dobro vleče
tirer un plan izdelati načrt
tirer parti, profit, avantage okoristiti se (de quelque chose s čim), izrabiti, izkoristiti (de quelque chose kaj)
tirer un portait napraviti portret
tirer sa révérence pokloniti se
tirer le rideau spustiti zaveso
tirer sa source de izvirati v, na
tirer au sort žrebati
tirer un texte à soi razlagati si besedilo v svojo korist
tirer une traite, un chèque izdati menico, ček (sur na)
tirer vanité, gloire biti ponosen, domišljati si (de na)
tirer vengeance maščevati se (de quelqu'un nad kom)
tirer sur le vert prelivati se v zeleno
tirer à quelqu'un les vers du nez koga spretno izpraševati
quand le vin est tiré, il faut le boire (proverbe), (figuré) treba je nositi posledice svojih dejanj
être à couteaux tirés avec quelqu'un biti v hudem sovraštvu s kom

tísti (-a -o)

A) adj.

1. quello:
tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
v tistih časih a quei tempi

3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

B) tísti (-a -o) pron.

1. quello (-a):
tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
PREGOVORI:
tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello

titubō -āre -āvī -ātum (verjetno iz indoev. kor. *(s)teu-p- oz. *(s)teub(h)-)

1. zibati se, majati se, netrdno stati, opotekati se, omahovati, spotakniti (spotikati) se, klecniti (klecati), sklecniti (sklecavati), poklecavati, noge se mesti komu: Corn., Sen. tr. idr., mero somnoque gravis titubare videtur O., Silenus titubans annisque meroque O., reversus titubanti pede Ph. z opotekajočim korakom, klecavih nog, lingua titubat Sen. ph. jezik se zapleta; pesn.: vestigia haud tenuit titubata (= titubantia) V.; occ. spotakniti (spotikati) se: cave, ne titubes mandataque frangas H.

2. metaf.
a) (o jeziku) spotikati se, zatikati se, zapletati se, bebljati, jecljati, mesti se komu: lingua titubat O., Sen. ph., linguā titubante Ci., Licinius titubans Ci.
b) omahovati, nihati, kolebati, obotavljati se, biti negotov, mencati, biti zmeden, biti osupel, biti v zadregi, biti v stiski, starejše omecevati: Pl., Sen. tr. idr., omnibus titubantibus et de rebus summis desperantibus N.
c) spotakniti (spotikati) se = zgrešiti kaj, (z)motiti se v čem, pri čem: si verbo titubarint (sc. testes), quo revertantur non habebunt Ci., si tantulum offensum titubatumque sit Ci., ne quid titubet Kom., si quid titubatum est Ci. = če se je kaj nesrečno izteklo. — Od tod adv. pt. pr. titubanter

1. opotekaje se, omahovaje, klecaje, spotikaje: Amm.

2. metaf. s spotikajočim se jezikom, zatikujoče se, omahljivo, omahovaje, neodločno, starejše svepavo: Aug., loqui de aliquā re Corn., posuistis, atque id tamen titubanter strictim Ci.

titulus -ī, m

1. napis, nadpis, naslov (kake knjige): Q., Mart., Suet. idr., titulus breve carmen habebat O., ire per titulum vetiti nominis O. prepovedano ime na kaj napisati, aram dedicavit cum ingenti rerum ab se gestarum titulo L., titulus legis L., sepulcri Iuv. nagrobni napis (enako tudi supremus titulus Plin. iun.; tudi samo titulus: Sen. ph., cinerem sine titulo, sine nomine iacere Plin. iun.), qui stupet in titulis et imaginibus (doprsniki (doprsja) z napisi) H., cura patrum … (sc. tuas) virtutes per titulos memoresque fastos aeternet H., quorum titulus per colla pependit (o sužnjih, ki so naprodaj) Pr., titulum inscribere lamnae L., in libro, cui Parmenides titulus est Gell., huius liber, cui Octavio titulus est Lact.; occ. lepak, plakat, nabito oznanilo, prodajni nabitek, prodajno obvestilo, izvesek, izobesek: sub titulum nostros misit lares O. postavila je mojo hišo naprodaj, ire per titulum lares Pr. biti postavljen naprodaj.

2. metaf.
a) (častni) naslov, (častni) naziv, častno ime, titula: L., H., Corn., Pr., Iust. idr., consulatūs Ci., coniugis O., regis Cu., tua prosequimur nomina, per titulos ingredimurque tuos O. opevamo tvoja dejanja, ex uno quidam celebres aut torquis adempti aut corvi titulos auxiliarīs habent (sc. Torquatus in Corvinus) O., nocturnis titulos imponimus actis O.; meton. čast, ugled, slava, dobro ime, sloves, sijaj: Stat. idr., titulus captae urbis Cu., praedae O., titulus servatae pubis Achivae O. da je rešil ahajsko moštvo, te satis est titulum mortis habere meae O. čast (iron. = krivda) titulus tantae gloriae L.
b) (prazno) ime, pretveza, izgovor, pretvarjanje: Plin. iun., Vell., Iust. idr., utilitas tua sit, titulus donetur amicae O., haud parva res (sc. lex) sub titulo primā specie minime atroci ferebatur L., titulum officii sceleri praeferre Cu. dolžnost jemati za pretvezo zločina = pod pretvezo dolžnosti zagrešiti zločin, titulum praetendere ali praetexere L. iskati pretvezo, izgovarjati se, non quo pro Graeciae libertate dimicatis, quamquam is quoque egregius titulus esset L.
c) znamenje, znak: ciconia titulus tepidi temporis Petr.

Tizio, tizio m (pl. -zi) onè:
un Tizio, tizio nekdo:
raccontare qcs. a Tizio, Caio e Sempronio kaj povedati Janezu, Franceljnu in Pepetu

tjà adv.

1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio

tjavdán | tjavendán adv. a casaccio; tanto per fare, per dire; senza scopo:
reči kaj tjavdan dire qcs. a casaccio
živeti tjavdan vivere così, senza scopo

tjȅrati -ām (ijek.), tȅrati -ām (ek.)
I.
1. tirati: on zapovjedi kočijašu da na svu prešu tjera konja
2. poditi: tjerati kokoi iz dvorišta, koga iz kuće; tjerati djecu iz voćnjaka poditi otroke iz sadovnjaka; tjerati živinu s praga poditi kokoši od praga; itus tjera Nijemce odozgo, a mi odozdo
3. gnata, goniti: tjerati stoku na pojilo, svinje na pašu; tjerati zarobljenike u logor gnati ujetnike v taborišče; ovaj mlin tjera voda ta mlin žene voda
4. gnati, poganjati: drvo tjera pupoljke, lišće; tjerati bicikl nogama
5. siliti, priganjati: majka me tjera da se udam
6. preganjati, loviti: tjerati lopova, leptire
7. prinašati na tovorni živali, privažati, dovažati: tjerati žito u mlin, robu na pijacu; stari su mu se naputovali tjerajući luč i katran tamo u Beograd
8. preganjati, zasledovati: znaj da ću te tjerati do božje kuće
9. siliti, s silo spravljata: ne tjeraj me u bjesnilo; kćer i zeta tjerati u prosjake spravljati med berače
10. uganjati: tjerati šale, luksuz, politiku; političari tjeraju svoje strančarstvo do skrajnjih granica
11. nabijati: tjerati obruč na bačvu
12. nesti: ova puška daleko tjera
13. tjerati inat kljubovati; tjerati parnicu pravdati se; tjerati mak do kraja gnati stvar do konca; tjerati kera razuzdano živeti; tjerati vodu na svoj mlin, na svoju vodenicu napeljevati vodo na svoj mlin; tjerati klin klinom izbijata klin s klinom; klin se klinom tjera; tjerati lisicu pa istjerati vuka; tjerati kome dušu na lakat nenehno koga siliti na kaj, mučiti koga; tjerati koga u laž postavljati koga na laž; tjerati svoje delata po svoji volji; lijek tjera na znojenje po tem zdravilu se potiš; tjeraj! pojdi!
II. tjerati se
1. goniti se (mačka, zajklja, psica): jurila je za njim kao kučka kad se tjera
2. tiščati (na stran): tjera me napolje
3. poditi se: tjeraše se po polju široku
4. izbijati se: klin se klinom tjera
5. on niti se tjera niti se vodi z njim ne veš kaj početi

to¹ [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)

1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

2.
(časovno) do

five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost

3.
(namera, cilj, posledica ipd.)

as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!

4.
(stopnja, mera, meja)

to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400

5.
(pripadnost, posest)

to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več

6.
(odnos, razmerje)

aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat

7.
(rabi za tvorbo dajalnika)

he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati

8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

to¹ (tega, temu, to, pri tem, s tem)

1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?

2.
to je/to se pravi das heißt

3.
to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
kako to, da …? wieso …?

4. vezniško
zaradi tega deswegen
poleg tega dabei
kljub temu trotzdem
v tem ko/vtem ko indem
s tem da indem
|
to je dovolj! das reicht!
to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn!

tó ceci, cela , familiarno ça, ce

to je c'est-à-dire (c.-à-d.)
kaj je to? qu'est-ce que c'est?, qu'est-ce que cela?
to pa ne! non pas!, familiarno ça non!
to je moj prijatelj voici mon ami
to je dobro! voilà qui est bien!, familiarno ça c'est bien!
to je bilo veselje! quelle joie!
to ti je bil uspeh! pour un succès, ce fut un succès!, familiarno tu parles d'un succès!

tó eso

to pač eso sí
so to Vaše knjige? ¿son esos sus libros?
kakó to? ¿cómo es eso?
kaj je to? ¿qué es eso?

tōgliere^*

A) v. tr. (pres. tōlgo)

1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
togliere un divieto odpraviti prepoved
togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
togliersi la fame nasititi se, odteščati se
togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
togliere qcn. dal mondo umoriti koga
togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
togliere via odstraniti, zbrisati
togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho

2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
togliere l'onore onečastiti
togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
togliersi la vita vzeti si življenje

3. odšteti; odvzeti del

4. rešiti, reševati:
togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije

5. pog. kupiti, kupovati

B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja

toilette [twalɛt] féminin toaletna mizica; toaleta, obleka, lišp; oblačenje (umivanje, česanje)

toilettes pluriel stranišče
toilette d'été, de mariée poletna, poročna obleka
toilette du soir, de bal večerna, plesna toaleta
cabinet masculin de toilette umivalnica
gant masculin, savon masculin, serviette féminin de toilette rokavica za umivanje, toaletno milo, toaletni prtiček (krpa)
trousse féminin de toilette torbica s toaletnim priborom
avoir le goût de la toilette biti koketen
être en grande toilette biti v veliki toaleti
faire (sa) toilette obleči in nališpati se, končati z oblačenjem in lišpanjem
faire la toilette de quelque chose umiti, očistiti kaj
aller aux toilettes iti na stranišče

toit [twa] masculin streha; hiša, dom, stanovanje

toit piat, en terrasse ravna, terasasta streha
toit d'ardoises, de bardeaux, de chaume, en tôles, de tuiles, en verre skrilnata, skodlasta, slamnata, iz valovite pločevine, opečna, steklena streha
toit à cochons svinjak
toit ouvrant (automobilisme) premikalna, smična streha
crier, publier quelque chose sur les toits razkričati kaj, obesiti kaj na veliki zvon
étre sans toit biti brez strehe
habiter sous les toits stanovati v podstrešni sobi, v mansardi, pod streho

tolerō -āre -āvī -ātum (prim. tollō) nositi, prenašati

1.
a) držati: aliquem sinu, gremio suo Ap. v naročju; metaf. o neživih subj.: mensula cenae totius honestas reliquias tolerans Ap.
b) prenesti (prenašati), zdržati, udržati (težo): aquilae ipsae non tolerantes pondus apprehensum unā merguntur Plin.; metaf. (o stvareh): sesquipedalis paries non plus quam unam contignationem tolerat Plin.

2. metaf.
a) prenesti (prenašati), presta(ja)ti, strpeti, pretrpe(va)ti, (v)zdržati, prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): hiemem, militiam Ci., famem aliquā re C. narediti znosno, (o)lajšati si, zmoči (zmagati), sitim aestumque, frigora atque inediam T., tributa Ci. ali sumptūs Ter., Ci. inopiam S.
b) vzdrževati, ohranjati, hraniti, prehranjevati: vitam tolerare C., V., T., Vell. borno živeti, životariti, quos corpora equorum toleraverant T. ki so se bili hranili s konjetino (konjskim mesom), equitatum, equos C.
c) podpirati, lajšati, delati kaj znosno: alicui egestatem Pl., paupertatem heri et meam servitutem Pl.
d) occ. (z)držati: frumentum se exigue XXX dierum habere, sed paulo etiam longius tolerari posse parcendo C., in penatibus isdem T.
e) zadostiti (zadoščati) čemu, izpolniti (izpolnjevati) kaj: sua moenia (= munia, dolžnosti) Pl. silentium Ap. trdno molčati. — Od tod
a) gerundiv tolerandus 3 ki se da (ki ga je moč) prenesti (prenašati), znosen, vzdržljiv, sprejemljiv: non tolerandae condiciones L. neznosni.
b) pt. pr. tolerāns -antis prenašajoč, trpeč, potrpežljiv, vztrajen; kot pt. z acc.: dominum aemulum non tolerans T.; kot adj. relat. z gen.: Col. idr., corpus laborum tolerans T. težave (napore) zlahka prenašajoče, navajeno težav (naporov); abs.: iners domi, bello tolerantior Aur.
c) pt. pf. tolerātus 3 znosen, lahkoten: tanto toleratiora (po novejših izdajah laetiora) capesseret T. — Adv. toleranter

1. potrpežljivo: dolorem pati Ci., illa ferre Ci. ep.

2. znosno, sprejemljivo: anniculae fecunditatem poscuntur, tolerantius tamen bimae Plin.

toll² [tóul]

1. samostalnik
mitnina, carina, pristojbina, taksa; cestnina, mostnina, sejmarina, mletvina; (pre)voznina
zgodovina dajatev, davek
figurativno davek, dolg, žrtev

the toll of the road, the road toll figurativno cestni davek; žrtve, število mrtvih v prometnih nesrečah
the disease took a heavy toll bolezen je pobrala mnogo ljudi
the hurricane took toll of 100 lives orkan je uničil 100 življenj
to pay one's toll of plačati svoj davek za
to take toll pobirati mitnino (carino, pristojbino)
to take toll of pridržati, zadržati, odtegniti (kaj)
to take toll of s.o. figurativno zdelati, zmučiti koga
thoughts pay no toll figurativno misli so oproščene carine

2. neprehodni glagol
plačati ali pobirati javne dajatve (mitnino, carino, mostnino itd.)