Franja

sjèdēćī -ā -ē (ijek.), sèdēćī -ā -ē (ek.) sedeč, sedeči: sjedeći položaj; voleo je knjigu i sjedeći stav pri branju knjige je rad sedel; sjedeći plodovi sadeži na kratkih pecljih

sjèditi -īm, sjèdjeti -dīm (ijek.), sèdeti -dīm (ek.)
1. sedeti: sjediti na stolici, na iglama, za stolom, s jednim dupetom na dvije stolice
2. prebivati: sjediti u varoši, u ovoj ulici
3. iza brave biti zaprt; sjediti komu za vratom, na dukatima; sjediti komu uz koljeno biti v milosti pri kom

skin¹ [skin] samostalnik
(človeška) koža
anatomija sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino)
sleng pivo
sleng konj, kljuse
hudomušno fant
sleng lopov, slepar
botanika kožica, luščina, lupina; površina
navtika lesena ali železna obloga

skin of an orange oranžna lupina
chapped (rough) skin razpokana koža
(un)dressed skin (ne)strojena koža
the inner skin notranja plast kože
the outer skin pokožnica, koža vrhnjica, epiderma
gold-beater's skin tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlata
wet to the skin do kože premočen
with a whole skin s celo kožo, nepoškodovan
to be in bad skin figurativno biti slabe volje
he is only (he is nothing but) skin and bone sama kost in koža ga je, zelo mršav je
I would not be in your skin ne bi bil rad v vaši koži
to change one's skin menjati (spremeniti) svojo kožo (naravo)
to escape by the skin of one's teeth za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnosti
it gets under my skin figurativno, pogovorno jezi me, razburja me
to get under one's skin pogovorno iti komu na živce, jeziti (boleti) koga
he has a thick skin on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravo
he has a thin skin on je občutljiv
to jump (to leap) out of one's skin figurativno skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)
to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin célo, zdravo kožo odnesti
near is my shirt, nearer my skin figurativno bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližji

skléda (-e) f gosp. scodella, zuppiera; terrina:
lončena, porcelanasta skleda zuppiera di terracotta, di porcellana
skleda za solato insalatiera
skleda za stročje legumiera
skleda na tehtnici coppa della bilancia
pren. pljuvati v lastno skledo darsi la zappa sui piedi, tirare sassi in colombaia
bibl. kaj prodati za skledo leče vendere qcs. per un piatto di lenticchie
pren. biti, sedeti pri polni skledi vivere nell'abbondanza

sklèp¹ (odločitev) resolution; decision; resolve; conclusion; pravo decree; deduction; inference

s sklèpom, po sklèpu by the decision of
sklèp večine majority decision
trden sklèp stern resolve
začasen sklèp provisional decision
priti do sklèpa to come to a decision, to reach (ali to make) a decision
potegniti logične sklèpe iz... to draw logical inferences from...
izvesti, realizirati sklèp to carry out a resolution
vztrajati pri sklèpu to stand by a decision
vnaprej narejen sklèp foregone conclusion
sklèp računov closing (ali balancing) of accounts
nismo še prišli do (pravega) sklèpa we have not yet arrived at a decision (at the right decision)

skočíti to jump, to spring, to make a jump (ali spring, leap, bound), to bound; to take a leap (ali jump, bound)

na noge skočíti to leap to one's feet
skočíti v vodo to jump into the water, (pri kopanju) to dive
skočíti na glavo v vodo to take a header (ali a headlong, headfirst dive) into the water
skočíti komu na pomoč to rush (ali to hurry) to someone's help
skočíti z zidú to jump down off a wall
skočíti na stol to jump up on (to) a chair
skočíti iz postelje to jump out of bed
skočíti v sedlo to leap (ali to vault) into the saddle
skočíti na tla (dol, na zemljo) to jump down, (jezdec) to leap off, to dismount

skok² [ô] moški spol (-a …) šport der Sprung, das Springen (figurativni Figurensprung, konjski/skakačev - pri šahu Rösselsprung, čez konja Pferdspringen, čez kozo Bockspringen, iz stoje na rokah Handstandsprung, na cilj Zielsprung, na glavo Kopfsprung, Hechtsprung, na noge Fußsprung, na noge skrčeno Paketsprung, naprej Vorwärtssprung, na smučeh Skisprung, ob palici Stabhochsprung, prednožno Winkelsprung, raznožno Grätschsprung, skrčno Hocksprung, sonožno Strecksprung, s padalom Fallschirmsprung, v daljavo Weitsprung, v stran Seitensprung, v višino Hochsprung, z mesta Standsprung, z obratom Kehrsprung, škarjasti Schersprung, vzvratni Rückwärtssprung)
vijačni skok die Schraube
… skoka Sprung- (dolžina die Sprungweite, met iz skoka der Sprungwurf, višina die Sprunghöhe)
skakališče za skok v višino die Hochsprunganlage
bazen za skoke das Sprungbecken
skoki množina das Springen
(figurni Kunstspringen, likovni Stilspringen, s stolpa Turmspringen, v vodo Wasserspringen, z deske Brettspringen, smučarski Skispringen, Schispringen)
tekmovanje v skokih der Sprungwettbewerb

skonto samostalnik
1. finance (pri vnaprejšnjem plačilu) ▸ skontó
Večino plačil kooperanti vršijo dokaj hitro, če pa obrtnik prizna še skonto, je plačilo uvedeno že prej. ▸ A legtöbb kifizetést az ügyfelek viszonylag gyorsan teljesítik, de ha az iparos skontót is ad, a kifizetés még hamarabb megtörténik.

2. neformalno (popust) ▸ árengedmény, kedvezmény
Če prideta vsaj 2, imata oba 30% skonto na ceno. ▸ Ha legalább ketten jönnek, mindketten 30 százalékos árengedményben részesülnek.
Zbere se masa ljudi in dobijo skonto pri nakupu blaga in storitev. ▸ Összegyűlik egy csapat ember, akik az áruk és a szolgáltatások megvásárlásakor kedvezményben részesülnek.

skónto (finance) remise ženski spol , réduction ženski spol , escompte moški spol

5% skonta pri plačilu v gotovini 5% (cinq pour cent) de remise (ali d'escompte) pour paiement au comptant

skónto descuento m

5% skonta pri plačilu v gotovini descuento del 5% (cinco por ciento) por pago al contado
zvišanje (znižanje) skonta aumento m (reducción f) del (tipo m de) descuento

skopáriti (-im) imperf. pren. lesinare, risparmiare, essere avaro, economizzare:
skopariti z denarjem, s plačilom lesinare col denaro, col pagamento
skopariti pri hrani lesinare sul mangiare
skopariti s pohvalo essere avaro di lodi
skopariti s časom economizzare il tempo

skopuški pridevnik
(pretirano varčen) ▸ fösvény, fukar, zsugori
V kavarnah je skopuški starec zmeraj počakal, da so ostali gostje odšli, nato je s kavnih krožničkov pobral brezplačne kekse. ▸ A fösvény öreg a kávéházakban mindig megvárta, amíg a többi vendég távozik, majd a csészealjakról összeszedte az ingyenkekszet.
Nemški koncerni so pri donacijah političnim strankam vse bolj skopuški. ▸ A német konszernek a politikai pártoknak juttatott adományok terén egyre fukarabbak.
Medtem ko ne skopari pri lepotnih tretmajih, pa je toliko bolj skopuška pri nakupu oblačil. ▸ Miközben a szépészeti kezelések terén nem garasoskodik, annál zsugoribb a ruhavásárlásban.

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

skrájnost extrémité ženski spol , extrême moški spol

gnati stvari do skrajnosti pousser les choses à l'extrême
iti do skrajnosti aller jusqu'au bout
pasti iz ene skrajnosti v drugo passer d'un extrême à l'autre, tomber d'une extrémité dans l'autre
(pri)tirati kaj do skrajnosti pousser quelque chose à l'extrême (ali à son point extrême)
skrajnosti se dotikajo (se privlačijo) les extrêmes se touchent

skŕčiti (-im)

A) perf.

1. restringere, contrarre:
skrčiti prst, roko contrarre il dito; la mano

2. ridurre, tagliare, limitare, ledere; attenuare:
skrčiti stroške ridurre le spese
skrčiti število osebja ridurre il personale
skrčiti porabo limitare i consumi

3. skrčiti na ridurre a:
skrčiti odpor na poulične demonstracije ridurre la resistenza a manifestazioni di piazza

B) skŕčiti se (-im se) perf. refl.

1. rannicchiarsi, acchiocciolarsi, piegarsi:
skrčiti se v dve gube piegarsi in due

2. raccorciarsi; abbreviarsi; restringersi; ridursi:
tkanina se pri pranju skrči a lavarlo il tessuto si restringe

3. lingv. sincoparsi, contrarsi

skrivíti to bend, to curve; to crook; figurativno to distort, to deform; (les itd.) to warp

vročina je skrivíla platnice knjige the heat has warped the covers of the book
skrivíti se to warp
les se je pri sušenju skrivíl the wood has warped in drying
niso mu lasú skrivíili not a hair of his head has been touched (ali hurt)
on ne bi lasú nikomur skrivíil (figurativno) he wouldn't hurt a fly

skrômen (-mna -o) adj.

1. modesto, morigerato, dimesso:
skromen delavec un lavoratore modesto
skromen glede hrane modesto, morigerato nel mangiare
skromen pri obleki dimesso nel vestire
delati se skromnega affettare modestia
delati se lažno skromnega pren. non peccare di modestia

2. modesto, misero, modico:
skromna hiša casa modesta, misera
skromna plača stipendio misero

3. modesto, umile, scarso; povero, parco:
skromni cilji obiettivi modesti
skromna letina annata scarsa

4. pren. modesto, povero, poco, frugale:
skromna večerja cena povera, frugale

skromnost je lepa čednost frazem
(pregovor) ▸ a szerénység szép erény
Skromnost je lepa čednost, a pri denarju je to slaba tolažba. ▸ A szerénység szép erény, de amikor pénzről van szó ez kevés vigasz.

skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
biti, tičati skupaj stare assieme
delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
vsi skupaj tutti insieme
štirje skupaj in quattro
dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
pren. hoditi skupaj amoreggiare
pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
to mi ne gre skupaj non posso capirlo
pog. trčiti skupaj imbattersi
pog. pasti, zlesti skupaj svenire
pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate

skupin|a ženski spol (-e …) die Gruppe (amaterska igralska Laienspielgruppe, armadna Heeresgruppe, besedna Wortgruppe, blagovna Warengruppe, ciljna Zielgruppe, čelna Spitzengruppe, delovna Arbeitsgruppe, etnična Volksgruppe, folklorna Volkstanzgruppe, identifikacijska Bezugsgruppe, igralna Spielgruppe, iniciativna Initiativgruppe, interesna Interessengruppe, hidroksilna kemija Hydroxylgruppe, kontrolna Kontrollgruppe, krvna Blutgruppe, marginalna Randgruppe, mladinska Jugendgruppe, nedoločniška Infinitivgruppe, odporniška Widerstandsgruppe, plesna Tanzgruppe, primarna Primärgruppe, projektna Projektgruppe, rizična Risikogruppe, sekundarna Sekundärgruppe, dreves Baumgruppe, strok Fachgruppe, tarifna Lohngruppe, železova kemija Eisengruppe), die Gruppierung; plačilna: die Klasse; šport pri kolesarskih dirkah: das Feld; (gruča) der Pulk; vojska der Marschblock; organizirana: der Trupp (pri iskanju pogrešanega der Suchtrupp)
delovna skupina der Arbeitskreis
skupina na potovanju die Reisegesellschaft, die Reisegruppe
rockovska skupina/rock skupina die Rockgruppe, die Rockband
živalstvo, zoologija kolonija, čreda, krdelo ipd.: die Vergesellschaftung
živalstvo, zoologija ki živi v skupinah gesellig lebend
pouk v skupinah der Gruppenunterricht
v/po skupinah truppenweise, gruppenweise
vodja skupine der Gruppenleiter
oblikovati skupino/zbrati v skupino gruppieren